Kako to, kdaj jemo, vpliva na presnovo in črevesne bakterije

Bernarda Habe je zaposlena na Katedri za prehransko svetovanje – dietetiko na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Trenutno največ delam s kvantitativnim PCR-aparatom, s katerim merim izražanje določenih genov, povezanih s presnovno regulacijo, avtofagijo, cikadiano uro in dolgoživostjo. Najprej iz biološkega vzorca izoliram RNK, jo s pomočjo posebnega encima prepišem v cDNK (komplementarno DNK), nato pa s PCR-metodo pomnožim izbrane gene. RNK, ribonukleinska kislina, je molekula, sorodna DNK, ki ima glavno vlogo pri prenosu genetskih informacij in sintezi beljakovin. Tako lahko ugotovim, kateri geni se v določenem času izražajo. Pogosto uporabljam še spektrofotometer, biokemični analizator, mikroskop in druge laboratorijske aparature. Seveda ne smem pozabiti računalnika, ki je nujen pri obdelavi podatkov, interpretaciji rezultatov in drugih delih.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako način prehranjevanja, natančneje časovno omejeno prehranjevanje, vpliva na presnovo in črevesne bakterije pri ljudeh s čezmerno telesno težo.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost mi je blizu, ker mi pomaga razumeti, kako svet okoli nas in v nas zares deluje. Všeč mi je tudi, ker se neprestano razvija, vzbuja nova vprašanja in redko ponudi dokončne odgovore. Pravzaprav se z vsakim odgovorom pogosto odpre kopica novih vprašanj, kar daje motivacijo za nadaljnje raziskovanje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje raziskovalno delo verjetno ne bo spreminjalo sveta, a lahko prispeva droben delček k razumevanju, kako pomemben je čas prehranjevanja, in ne le to, kaj jemo. Čeprav smo navajeni razmišljati o prehrani predvsem skozi vprašanje kaj, vse več raziskav kaže, da je pomembno tudi, kdaj jemo. Časovno omejeno prehranjevanje se kaže kot preprost, naraven in potencialno koristen način za podporo presnovnemu zdravju.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ko sem se zaposlila na Fakulteti za vede o zdravju. Poklicna pot me je vodila po različnih poteh in to se je zgodilo precej naključno. Vesela sem, da sem se znašla na tem terenu, saj je delo zelo raznoliko in me je zares pritegnilo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko mi pomeni gibanje. Rada imam pohode v hribe, tek, plavanje, kolesarjenje – karkoli, kar zbistri glavo in napolni baterije. Rada tudi potujem, obiščem in raziskujem nove kraje.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Mislim, da ni ene same, ampak skupek lastnosti: radovednost, ki te žene naprej, vztrajnost, ker ne gre vedno vse po načrtu in je včasih težko, natančnost, poštenost in kritično razmišljanje, ki pa so pomembni za vsako dobro opravljeno delo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Težko rečem. Znanost pogosto napreduje po majhnih, neopaznih korakih, nato pa se zgodi velik preobrat. Morda bo to nekaj, česar si danes še sploh ne znamo predstavljati.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, tam preprosto ni pravih razmer za življenje. Naša Zemlja je neverjetno raznolika, lepa, edinstvena in polna življenja, pa se tega prepogosto sploh ne zavedamo. Z največjim veseljem ostajam tu in raziskujem svet, ki ga imamo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

To res ni moje področje in najbrž ni pametno, da ugibam. Ampak če gledam kot laik, bi rekla, da na kombinacijo obnovljivih virov, na primer sonca, vetra … Upam, da bomo prihodnost energije gradili tako, da bo manj izčrpavala naš planet.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Če bi imela to možnost, bi najprej vprašala: Lahko namesto kave obiščem vaš laboratorij? Videti in doživeti, kako so znanstveniki v praksi delali, razmišljali, raziskoval, to bi bilo zame veliko bolj doživeto in navdihujoče. Težko bi izbrala enega samega, zanimajo me predvsem tisti, ki so se ukvarjali z razumevanjem človeškega telesa.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočala bi kakovostne slovenske vsebine, kot so revija Življenje in tehnika, oddaja Ugriznimo znanost in podkasti Znanost na cesti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Verjetno bi marsikoga presenetilo, da hrana, ki jo jemo, ne vpliva zgolj na našo energijo in počutje, ampak lahko vpliva na izražanje genov. Govorimo o nutrigenomiki, torej o tem, kako določeni prehranski dejavniki »vključujejo ali izključujejo« gene in s tem dolgoročno oblikujejo naše zdravje, pa tudi tveganja za bolezni. Aktivnost naših genov je pod vplivom okoljskih dejavnikov, med katerimi ima prehrana pomembno vlogo. Skozi epigenetske mehanizme, kot sta metilacija DNK in spremembe histonov, lahko hranila delujejo kot regulatorna stikala: nekateri geni se aktivirajo, drugi utišajo. Tako lahko prehrana vpliva na izražanje genov, ki so povezani z vnetji, presnovnimi motnjami ali celo rakavimi spremembami. Torej vsakič, ko jemo, ne hranimo le sebe, ampak tudi pošiljamo informacijo našim celicam, kako naj delujejo. In te informacije lahko vplivajo tako na naše trenutno počutje kot na dolgoročno zdravje.