Ne zamudite meteorskega roja Perzeidov
Komaj čakate konec tedna? Tu je za ljubitelje nebesnih pojavov ali velike romantike še en dodaten vzrok ...
Odpri galerijo
Utrinek in Rimska cesta FOTO: Amir Cohen/Reuters
Perzeidi so verjetno med najbolj priljubljenimi meteorskimi roji, če že niso ravno najbolj priljubljeni, ker se zgodijo v za opazovanje nočnega neba najprijetnejšem letnem času. Letošnji meteorski dež bo dobro viden, saj ga ne bo motila luna, ki bo stara le dva dni. Po napovedih astronomov bi lahko na vrhuncu roja v noči z 12. na 13. avgust (proti jutru) videli od 60 do 70 utrinkov na uro. Seveda upamo, da bo zdržalo tudi vreme, vročinski val s sice zaključuje v petek.
Meteorski roj Perzeidov nastane, ko Zemlja med 17. julijem in 24. avgustom potuje skozi tirnico kometa Swift-Tuttle in na svoji poti naleti na mikroskopski prah, ki ga sprošča ta komet ob svojem periodičnem prehajanju blizu Sonca. Trčenja tega prahu z visokimi plastmi atmosfere in trenje povzročijo kratke svetlobne pojave. Perzeide tako lahko opažamo kar nekaj časa, a največ jih je, ko Zemlja zaokroži v najbolj prašno območje.
Komet Swift-Tuttle ima obhodno dobo približno 133,3 leta, 16. julija 1862 ga je odkril ameriški astronom Lewis A. Swift, neodvisno od njega tri dni kasneje tudi Horace Parnell Tuttle.
Nazadnje, ko ga je bilo mogoče opaziti tudi z daljnogledom, je blizu Zemlje potoval leta 1992, naslednjič bo to leta 2126. Komet ima premer okoli 26 kilometrov, kar je najmanj deset kilometrov več kot asteroid, ki mu pripisujejo globalne posledice, da so z Zemlje izginili dinozavri. Komet po izračunih v prihodnjih 2000 letih k sreči ne bo predstavljal nevarnosti za Zemljo. Kakšna je razlika med kometom in asteroidom? Zadnji je nebesno telo kamnite in kovinske sestave, ki večinoma kroži okoli Sonca v pasu med Marsom in Jupitrom. Velik je lahko od nekaj metrov do nekaj sto kilometrov. Ker so asteroidi bližje Soncu, je led z njihovega površja že izginil. Problematični so manjši, ki zaidejo s poti in so težje opazni in ostanejo neodkriti do vstopa v atmosfero. Komet pa je telo, sestavljeno iz kamenja in ledu, ki ob približevanju Sonca zaradi taljenja ledu za seboj pušča značilno sled prahu in plinov.
Meteorji oziroma svetlobna sled na nočnem nebu, ki jo povzroči delec prahu ali meteoroid, velik le nekaj milimetrov, ob vstopu v atmosfero, so lahko zelo svetli, a za dobro opazovanje kljub temu svetujemo, da se odpravite nekoliko stran od mestnih luči. Opazujte jih s prostimi očmi, saj švigajo iz različnih smeri, radiant leži v ozvezdju Perzeja.
Avgusta so na večernem in nočnem nebu tudi lepo vidni planeti Venera (zvečer na zahodu), Jupiter (nad jugozahodu), nekoliko nad njim lahko zagledate Saturn, na jugovzhodu pa še vedno vzhaja zaradi rdečkastega sija prepoznavni Mars. Na temnem nebu je avgusta tudi lepo viden krak Rimske ceste.
Meteorski roj Perzeidov nastane, ko Zemlja med 17. julijem in 24. avgustom potuje skozi tirnico kometa Swift-Tuttle in na svoji poti naleti na mikroskopski prah, ki ga sprošča ta komet ob svojem periodičnem prehajanju blizu Sonca. Trčenja tega prahu z visokimi plastmi atmosfere in trenje povzročijo kratke svetlobne pojave. Perzeide tako lahko opažamo kar nekaj časa, a največ jih je, ko Zemlja zaokroži v najbolj prašno območje.
Komet Swift-Tuttle ima obhodno dobo približno 133,3 leta, 16. julija 1862 ga je odkril ameriški astronom Lewis A. Swift, neodvisno od njega tri dni kasneje tudi Horace Parnell Tuttle.
Nazadnje, ko ga je bilo mogoče opaziti tudi z daljnogledom, je blizu Zemlje potoval leta 1992, naslednjič bo to leta 2126. Komet ima premer okoli 26 kilometrov, kar je najmanj deset kilometrov več kot asteroid, ki mu pripisujejo globalne posledice, da so z Zemlje izginili dinozavri. Komet po izračunih v prihodnjih 2000 letih k sreči ne bo predstavljal nevarnosti za Zemljo. Kakšna je razlika med kometom in asteroidom? Zadnji je nebesno telo kamnite in kovinske sestave, ki večinoma kroži okoli Sonca v pasu med Marsom in Jupitrom. Velik je lahko od nekaj metrov do nekaj sto kilometrov. Ker so asteroidi bližje Soncu, je led z njihovega površja že izginil. Problematični so manjši, ki zaidejo s poti in so težje opazni in ostanejo neodkriti do vstopa v atmosfero. Komet pa je telo, sestavljeno iz kamenja in ledu, ki ob približevanju Sonca zaradi taljenja ledu za seboj pušča značilno sled prahu in plinov.
Meteorji oziroma svetlobna sled na nočnem nebu, ki jo povzroči delec prahu ali meteoroid, velik le nekaj milimetrov, ob vstopu v atmosfero, so lahko zelo svetli, a za dobro opazovanje kljub temu svetujemo, da se odpravite nekoliko stran od mestnih luči. Opazujte jih s prostimi očmi, saj švigajo iz različnih smeri, radiant leži v ozvezdju Perzeja.
Avgusta so na večernem in nočnem nebu tudi lepo vidni planeti Venera (zvečer na zahodu), Jupiter (nad jugozahodu), nekoliko nad njim lahko zagledate Saturn, na jugovzhodu pa še vedno vzhaja zaradi rdečkastega sija prepoznavni Mars. Na temnem nebu je avgusta tudi lepo viden krak Rimske ceste.
