Nekatere največje skrivnosti Marsa

Mars je naslednji cilj, ki ga želi osvojiti človeštvo. 
Objavljeno
26. november 2018 08.45
Posodobljeno
26. november 2018 09.05
Mars FOTO: NASA/JPL 
Mars je drugi najbolj raziskani planet, takoj za Zemljo, lander Insight bo predvidoma razkrival, kaj se dogaja v njegovi notranjosti.
 
A še vedno ima sosed kar nekaj skrivnosti.
 

Je na planetu tekoča voda?

 
Kanjoni in struge dokazujejo, da je nekoč na Marsu tekla voda. Po določenih teorijah je bila kar tretjina površja nekoč ocean. Je ta voda povsem izginila ali se skriva v globinah? Julija so obelodanili, da je Mars Express odkril, da se jezero tekoče vode morda skriva pod ledom na južnem polu. Ugiba se, ali tekoča voda, ki iz globin privre ob višjih temperaturah, povzroča nenavadne črte na površju, so zapisali pri National Geographicu.
 

Kaj je vir metana?

 
Metan so zaznali tako landerji kot orbiterji. Plin je na Zemlji produkt bioloških procesov, a znanstveniki so skeptični, da je Marsov metan dokaz obstoja mikroorganizmov, saj lahko nastaja tudi pri geoloških procesih. Količine metana natančno spremlja evropski orbiter TGO. Še posebej zanimivo je, da količina metana ni konstantna, ampak se občasno skokovito poveča, to pomeni, da se nekje skrivajo zaloge ali pa nastaja sproti.
 

Je na Marsu bilo oziroma je življenje?

 
Že večkrat je završalo, ko so znanstveniki obelodanili odkritje organskih ogljikovih spojin, ki so gradnice življenja. Eden izmed pogojev je tudi tekoča voda. A planet je zelo neprijazen, na njem vladajo velike temperaturne razlike, prav tako je brez zaščitnega magnetnega polja, ki bi ščitil pred ultravijoličnim sevanjem. Mnogi kljub temu verjamejo, da bi lahko našli sledi življenja, ki pa je ugasnilo že pred milijoni let, navaja National Geographic. Morebitne fosile bo med drugim iskal Nasin rover Mars 2020, morda pa se kje globoko v tleh skriva še kakšen mikrob, ki je preživel do današnjih dni. Tudi Evropa in Rusija načrtujeta novo misijo na Mars ExoMars 2020, ki vključuje rover in lander.
 

Bi človek lahko živel na Marsu?

 
Mars je prvi cilj, ko je govor o poseljevanju drugih svetov (med kandidati so še nekatere lune). Po najbolj ambicioznih načrtih bi lahko človek na Mars stopil že čez nekaj let, po bolj realnih čez dobro desetletje. Nekateri si želijo, da bi bil to naš novi dom. A to bo težko, če že ne kar nemogoče. Nekateri menijo, da bi lahko Mars z določenimi ukrepi, denimo s segrevanjem polov, na katerih je led, preoblikovali v gostoljubnejše okolje, spet drugi te sprašujejo, ali morda jemljejo droge.
 
Zemljane pred nevarnim sevanjem ščiti magnetno polje. Tako bi morali biti habitati na Marsu pod površjem, da bi se vsaj malo zaščitili, prst je sterilna, polna strupenih perkloratov, gojenje zelenjave bi bilo velik izziv. Samopreskrba pa je nujna, saj je Zemlja predaleč, da bi lahko sproti dostavljali zaloge. Treba bi bilo tudi močno izboljšati tehnologijo. Veliko zmogljivejši bi morali biti solarni paneli in baterije, da bi bilo energije dovolj tudi v občasnih več mesecev trajajočih prašnih nevihtah. Zraka ni, kaj je s tekočo vodo, ne vemo … Odgovore na nekatera od teh vpašanj bi lahko dobili šele, ko bi/bo človek stopil na Mars.

image
Valles Marineris FOTO: NASA/JPL-Caltech/USGS 
Mars na kratko
  • Planet so poznali že v antiki
  • Ime je dobil bo rimskem bogu vojne
  • Na nebu ga prepoznamo po značilni rdečkasti barvi
  • Je četrti planet od Sonca
  • Je 1,5-krat dlje od Sonca kot Zemlja
  • 227,7 milijona kilometrov je povprečna oddaljenost od Sonca (prisončje: 206,7 milijona kilometrov; odsončje 249,2 milijona kilometrov)
  • Leto je dolgo: 687 zemeljski dni
  • Dan je dolg: 24 ur 39 minut in 35 sekund
  • Premer: 6780 km (polovica Zemljinega)
  • Gravitacija: 38 odstotkov Zemljine
  • Magnetosfere skoraj nima
  • Atmosfera je tanka, večinoma sestavljena iz CO2 (95,3 odstotka), dušika (2,7 odstotka) in argona (1,6 odstotka)
  • Temperatura na površju: od minus 128 do prijetnih 27 stopinj Celzija ob ekvatorju sredi dneva
  • Luni: dve nepravilno oblikovani le nekaj kilometrov široki. Večja je Fobos (strah), manjša Deimos (groza), imeni sta dobili po mitoloških Marsovih sinovih.

Nekatere geološke značilnosti:

Olympus Mons: največja gora oziroma vulkan v Sončnem sistemu se dviga 26 kilometrov nad okolico, podnožje ima v premeru več kot 600 kilometrov.
Tharsis: veliko gorovje (trije vulkani Arsia Mons, Pavonis Mons, Ascraeus Mons), dolgo okoli 4000 kilometrov in deset kilometrov visoko.
Valles Marineris: sistem kanjonov, dolgih 4000 kilometrov, širokih 200 kilometrov in globokih od dveh do sedem kilometrov, ki leži vzhodno od Tharsisa.
Hellas Planitia: krater na južni polobli s premerom 2300 kilometrov in globino več kot sedem kilometrov.