Nenavaden oblak na Marsu sproža teorije zarote

Oblak je dolg 1500 km. Videti ga je moč tudi z močnejšimi teleskopi na Zemlji. 
Fotografija: Nenavadni oblak nad vulkanom na Marsu buri duhove. Razlaga je preprosta. FOTO: ESA/GCP/UPV/EHU Bilbao 
Odpri galerijo
Nenavadni oblak nad vulkanom na Marsu buri duhove. Razlaga je preprosta. FOTO: ESA/GCP/UPV/EHU Bilbao 

Entuziasti so na fotografijah rdečega planeta, ki jih je posnel orbiter Mars Express Evropske vesoljske agencije (Esa), opazili nenavaden oblak, ki je videti kot steber dima, ki se dviga iz vulkana. Na spletnih forumih je seveda završalo, češ Nasa nam znova nekaj prikriva.

Pri Esi mirijo in pojasnjujejo. Orbiter razvoj nenavadnega oblaka spremlja že od 13. septembra. Nahaja se na višini okoli 20 km nad davno ugaslim vulkanom Arsia Mons, ki leži v bližini ekvatorja. Ne gre za dim, ampak oblak vodnega ledu, ki ga ustvarja kroženje zraka po pobočju vulkana v zavetrju. Znanstveniki tak oblak imenujejo zavetrni oblak in v tej regiji se pojavljajo pogosto.

Tako je bil oblak videti 21. septembra. Iz fotografije je razvidno, da ne izvira iz vulkana. FOTO: ESA/DLR/FU Berlin
Tako je bil oblak videti 21. septembra. Iz fotografije je razvidno, da ne izvira iz vulkana. FOTO: ESA/DLR/FU Berlin


Na fotografiji, posneti 10. oktobra, je zahodno od vulkana videti podolgovato obliko, po podatkih Ese meri kar 1500 km. Za primerjavo so dodali, da ima stožec vulkana premer 250 km. Podobne formacije so Mars Express in drugi orbiterji že opazovali v letih 2009, 2012 in 2015.

Sam oblak se glede na del dneva spreminja, podaljša se ob jutrih, ko piha navzdol po pobočju. Esa navaja, da je tako veli, da bi ga lahko opazili tudi z močnejšimi teleskopi z Zemlje.

Oblikovanje oblakov iz ledu je občutljivo na količino prahu v atmosferi. Letos je na planetu divjal globalni prašni vihar, zbrani podatki od obeh pojavov bodo zagotovo dali nov vpogled v Marsovo vreme. Prašni vihar je najverjetneje terjal tudi svoj davek med roverji na Marsu, saj se od junija ni več oglasil Nasin Opportunity. Tudi najbolj optimistični izgubljajo upanje, da bi rover še lahko vzpostavil polnjenje baterij prek solarnih panelov in da bi znova zagnal svoje računalniške možgane.

Oblak nastaja zaradi kroženja zraka po pobočju vulkana. Tako dolg je bil 10. oktobra. FOTO: ESA/GCP/UPV/EHU Bilbao Foto Esa/gcp/upv/ehu Bilbao
Oblak nastaja zaradi kroženja zraka po pobočju vulkana. Tako dolg je bil 10. oktobra. FOTO: ESA/GCP/UPV/EHU Bilbao Foto Esa/gcp/upv/ehu Bilbao


Na Marsu je 16. oktobra nastopil zimski solsticij, v mesecih pred tem večina oblakov nad velikimi vulkani izgine, v drugem delu leta pa vulkani dobijo oblačno kapico. Mars se lahko pohvali z res impresivnimi vulkani, tudi z največjim v osončju. Olympus Mons je visok 21.229 metrov, ker gre za dolgo ugasel vulkan ga kvalificirajo kot goro, zato velja za najvišjo goro na planetih osončja. Naš Mount Everest bi bil ob njem s 8848 metri videti kot palček.

Oblak 17. septembra. FOTO: ESA/CNES/CNRS/IAS Foto Esa/cnes/cnrs/ias Delo
Oblak 17. septembra. FOTO: ESA/CNES/CNRS/IAS Foto Esa/cnes/cnrs/ias Delo


Če želite dnevno spremljati razvoj oblaka, vam Esa ponuja to povezavo.

Preberite še:

Komentarji: