Neskončna znanost, ki pomirja

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Delam na področju farmacevtske tehnologije, ki razvija dostavne sisteme učinkovin, torej končne oblike zdravil (tablet, kapsul, sirupov, krem). Trenutno delujem na področju farmacevtske nanotehnologije, kjer razvijamo dostavne sisteme nanovelikosti, ki imajo številne osupljive lastnosti. Moj doktorat je posvečen uporabi polimerov naravnega izvora za izdelavo nanodostavnih sistemov zdravilnih učinkovin in probiotičnih bakterij.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Za določanje velikosti izdelanih nanodelcev uporabljam fotonsko korelacijsko spektroskopijo, ki na podlagi sipanja svetlobe gibajočih se delcev izračuna njihovo povprečno velikost. Za primerjavo: na ta način »pomerjene« Slovenke so stare 45 let in visoke 165 centimetrov, kar je precej suhoparen podatek. Veliko raje pa uporabljam vse vrste mikroskopij, ki omogočijo vizualizacijo nanodelcev, ker »videti pomeni verjeti«. Ker optična mikroskopija ni dovolj, mi raziskovalne institucije dajo dostop do elektronske, superresolucijske STED in drugi sodobnih vrst mikroskopij. Rezultat – slika nanodelcev – prinese res veliko zadovoljstvo. Tudi slika posamezne Slovenke je veliko lepša od podatka o njihovem povprečju.

Zakaj imate radi znanost?

Pred začetkom doktorskega študija bi odgovorila, da zato, ker je znanost absolutna, logična in razloži pojave v naravi in s tem na neki način pomirja. Danes vse to še vedno drži, se pa zavedam, da raziskovalnih vprašanj nikoli ne zmanjka. Z vse sodobnejšimi eksperimentalnimi metodami prihajamo do novih spoznanj, tudi o stvareh, ki smo jih že imeli za absolutne, in ponovno postavljamo vprašanje zakaj.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bodo moje raziskave prispevale k povečanju kolektivnega znanja, predvsem pri uporabi biopolimerov, ki so potencialna zamenjava za tradicionalno uporabljeno plastiko, to je polimere, ki izvirajo iz naftnih derivatov. S tem bi pripomogli k reševanju enega od velikih okoljskih problemov. V raziskovalni skupini dr. Julijane Kristl se ukvarjamo tudi z razvojem inovativne probiotične in regenerativne terapije za zdravljenje parodontalne bolezni, tako da upam na premike tudi na tem področju.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že od nekdaj občudujem tiste »prave« znanstvenike in njihovo prvinsko navdušenje nad raziskovanjem. Med študijem na fakulteti za farmacijo pa so me kot predavatelji navduševali izjemni znanstveniki, na primer dr. Marko Mikuž, dr. Mara Bresjanac in dr. Saša Baumgartner. Zadnja je poučevala predmet farmacevtska tehnologija in me navdušila nad področjem, ki je izredno aplikativno – po naravi sem namreč bolj praktik kot teoretik.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko stvari, saj se rada ves čas učim, spoznavam različna področja in s tem tudi osebno rastem. Tako sem lani ponovno šla v šolo – alpinistično. Ravno pri plezanju v skalnatem svetu si najbolj spočijem glavo. Dandanes modne meditacije mi ne grejo, pri plezanju pa se res osredotočim samo na tisti trenutek in tisti gib.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Večna radovednost, da se nikoli ne preneha spraševati zakaj. Seveda mora tudi aktivno iskati odgovore, biti inventiven in vztrajen.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Svetovni splet že zdaj korenito spreminja naš način življenja in svet, v katerem živimo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Jedrska energija, pri čemer pa bi se morali posvetiti zagotavljanju varnosti in dolgoročnemu načrtu ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo, ki bi najverjetneje imel boljši odgovor na prejšnje vprašanje.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjige Saše Dolenca in Stephena Hawkinga, podkasta Frekvenca X in The Infinite Monkey Cage, predavanja, ki jih organizira Znanost na cesti, Nature Briefing, izbor člankov iz revije Nature, in spletno stran Kvarkadabra.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Veliko tehnologij za dostavo zdravilnih učinkovin se najprej pojavi v kozmetični in živilski industriji, taki primeri so tekoči kristali, liposomi, micelarne vode. Ko se dokaže njihova učinkovitost in varnost, pa se pojavijo v farmaciji kot eni najbolj reguliranih industrij.