Nenavadno odkritje: rjava pritlikavka Nesreča, stara več kot 10 milijard let

Vesoljski teleskop Jamesa Webba je opazoval nenavadno nebesno telo, ki so ga astronomi poimenovali Nesreča. Gre za rjavo pritlikavko, ki ni ne planet ne zvezda – je vmesni člen med plinskimi velikani in najmanjšimi zvezdami. Po nekih definicijah imajo rjave pritlikavke maso od 13 do 75 mas Jupitra, ki je največji plinasti planet v osončju. Nesreča ima značilnosti, ki so jih v preteklosti opazili pri mladih rjavih pritlikavkah, in druge, ki so značilne za starodavna takšna telesa. Prav zaradi nenavadnih lastnosti se je skoraj izmuznila odkritju, dokler je ljubiteljski znanstvenik ni zaznal v podatkih zdaj že upokojenega Nasinega satelita Neowise, so zapisali na spletni strani ameriške vesoljske agencije.

Med številnimi presenečenji, ki jih je odkril Webb, je tudi molekula, ki je sprva niso mogli identificirati. Izkazalo se je, da gre za silicijevo molekulo silan (SiH₄ – plin z ostrim vonjem, podoben ocetni kislini). Raziskovalci ga že leta iščejo v atmosferi plinskih velikanov v osončju in drugod. Precej prepričani so, da silicij obstaja v ozračju Jupitra in Saturna, a je skrit. Vezan na kisik silicij tvori okside, kot je kremen, ki lahko na vročih plinskih velikanih ustvarijo oblake, ki spominjajo na peščene nevihte na Zemlji. Na hladnejših, kot sta Jupiter in Saturn, bi se ta vrsta oblakov potopila globoko pod lažje plasti vodne pare in amonijaka. Lažje molekule, kot je silan, pa bi lahko bile v višjih plasteh, a tega do zdaj niso dokazali. Webbova opazovanja Nesreče potrjujejo, da se silan lahko tvori v rjavih pritlikavkah, a ker ga drugod niso opazili, bi to lahko pomenilo, da se kisik veže s silicijem s tako hitrostjo, da ga ne ostane nič, da bi se vezal z vodikom.

Nesreča, ki leži približno 50 svetlobnih let od Zemlje, je verjetno nastala pred 10 do 12 milijardami let, torej je ena najstarejših rjavih pritlikavk, kar so jih kdaj odkrili. Vesolje je staro približno 14 milijard let, v času, ko se je Nesreča razvila, pa je kozmos vseboval večinoma vodik in helij, drugi elementi so bili le v sledeh. Avtorji študije, objavljene v reviji Nature, menijo, da ima Nesreča silan, ker je bilo v času njenega nastanka veliko manj kisika, da bi se spojil s silicijem, tako ga je več ostalo za spajanje z vodikom.