Tiskane izdaje
Element, ki je pogosto sestavina ognjemetov, pri katerih poskrbi za rdeče iskrenje, so zaznali s spektrografom Zelo velikega teleskopa (VLT) v Čilu. V observatoriju so teleskope leta 2017 po zaznavi gravitacijskih valov usmerili v zlitje nevtronskih zvezd GW170817.
Astronomi so domnevali, da se v kilonovi, eksploziji ob zlitju dveh zvezd, oblikujejo tudi težje kovine, zdaj pa so to še dokazali.
Spreminjajoč se spekter kilonove, ki so ga spremljali 12 dni ob eksploziji 17. avgusta 2017. Vsak spekter prikazuje valovne dolžine od ultravijoličnih do infrardečih, ko se je kilonova razblinjala in postajala vse bolj rdeča. FOTO: ESO/E. Pian et al./S. Smartt
»Z reanalizo podatkov iz leta 2017 smo zdaj lahko identificirali podpis stroncija in dokazali, da v vesolju ta element ustvarja trčenje nevtronskih zvezd,« je pojasnil vodja študije Darach Watson s københavnske univerze. Na Zemlji stroncij najdemo v prsti in nekaterih mineralih. »To je zadnja faza lova na izvor teh elementov. Vemo, da se večina elementov oblikuje v navadnih zvezdah ob supernovah ali v zunanjih plasteh zelo starih zvezd. Nismo pa poznali procesa, v katerem se oblikujejo težji elementi.«
R-proces ali proces »hitrega zajema nevtronov« je proces, ko atomsko jedro zelo hitro ujame nevtrone, da se oblikujejo elementi, težji od železa. Ti namreč potrebujejo zelo vroče območje, v katerem je veliko prostih nevtronov. O odkritju poročajo v znanstveni reviji Nature.
Ob dogodku GW170817 so leta 2017 v ameriškem observatoriju Ligo in italijanskem Virgo petič zaznali gravitacijske valove. Zlitje nevtronskih zvezd se je zgodilo v galaksiji NGC 4993.
