Luna se je delno skrila v Zemljino senco

Največji del Lune – 66 odstotkov – je bil v Zemljini senci ob 23.31, ko je bila Luna 18 stopinj nad obzorjem.

Objavljeno
16. julij 2019 06.00
Posodobljeno
20. julij 2019 06.11
Nemčija Foto Sina Schuldt Afp
Vremenska napoved je imela prav, ko je napovedovala jasno nebo, na kar smo upali, saj je bila to noč polna luna, ki se je delno skrila v Zemljino senco. Vsekakor razlog, da ste večer lahko preživeli na prostem ali pa da vsaj pogledali skozi okno. Za opazovanje luninega mrka posebna oprema ni potrebna, viden pa je bil povsod po Sloveniji.

Delni mrk se je začel že, ko se je Luna šele prikazovala nad jugovzhodnim obzorjem. Četrt ure pred 21. uro je namreč že zašla v Zemljino polsenco, kar pa s prostim očesom težko opazimo, saj je sij le malo zmanjšan. Povsem drugačna je bila zgodba po 22. uri, ko je Luna začela zahajati v senco. »Največji del Lune – 66 odstotkov – je bil v Zemljini senci ob 23.31, ko je Luna 18 stopinj nad obzorjem. Vsekakor opazovalcem priporočam, naj imajo za opazovanje čim manj oviran pogled proti vzhodu oziroma jugovzhodu,« pove Igor Žiberna, predstojnik oddelka za geografijo na mariborski filozofski fakulteti in predsednik astronomskega društva Orion.

image
Delni mrk bo trajal dve uri in 58 minut in se bo končal 17. julija okoli ene ure zjutraj, polsenco pa bo Luna povsem zapustila po drugi uri. FOTO: Voranc Vogel


Delni mrk je trajal dve uri in 58 minut in se je končal 17. julija okoli ene ure zjutraj, polsenco pa je Luna povsem zapustila po drugi uri.

image
Zakaj nastane lunin mrk? Foto Delo


Če bi bili orbiti Zemlje in Lune v isti ravni, bi tako vsak mesec imeli lunin in sončni mrk. Toda Lunina je za pet stopinj nagnjena glede na orbito Zemlje okoli Sonca. Navadno se dvakrat na leto sekata, in če polna luna nastopi blizu ali celo v samem (dvižnem ali padnem) vozlu, se zgodi mrk. Tokrat črta Sonce-Zemlja-Luna ni popolna, Luna je preveč na jugu ravne ekliptike in tako je mrk le delen, a zato nič manj lep.