Nov laboratorij na odseku za reaktorsko tehniko
Za raziskovanje in izobraževanje: Prvi projekt v laboratoriju že poteka, sofinancirata pa ga ARRS in Nuklearna elektrarna Krško
Odpri galerijo
V Reaktorskem centru Podgorica Instituta Jožef Stefan so na Odseku za reaktorsko tehniko odprli eksperimentalni laboratorij za prenos topolote in več-fazne tokove. Foto Tomi Lombar
V Reaktorskem centru Podgorica Instituta Jožef Stefan so na Odseku za reaktorsko tehniko odprli eksperimentalni laboratorij za prenos toplote in več-fazne tokove. »Za postavitev laboratorija smo se odločili predvsem zato, da bomo lahko z lastnimi poskusi verificirali in validirali naše modele za računalniške simulacije,« je povedal vodja odseka dr. Leon Cizelj.
V odseku za reaktorsko tehniko, kjer so specialisti za računalniške simulacije fizikalnih procesov, ki se dogajajo v fisijskih in fuzijskih jedrskih reaktorjih in so lahko pomembni za varnost teh reaktorjev, so do nedavnega predvsem računalniško modelirali fizikalne pojave in procese s področja jedrske tehnike.
»Osnovni namen laboratorija je proučevanje gibanja tekočin in prenosa toplote v njih v razmerah z uparjanjem ali kondenzacijo. Dobljeni rezultati bodo neposredno prispevali k izboljšanemu razumevanju in boljšemu modeliranju teh pojavov. Laboratorij pa bo, tudi zaradi opreme, ki bo omogočala zelo dobro vizualizacijo dogajanja, posredno uporaben tudi pri izobraževanju in usposabljanju študentov, ter pri izboljšavah jedrskih in nejedrskih naprav in njihove varnosti ter zanesljivosti,« je pojasnil dr. Cizelj.
Investicija v laboratorij je znašala približno 0,75 milijona evrov, če k temu prištejejo še 80 mesecev dela, je to skupaj približno 1,25 milijona evrov, pravi dr. Cizelj. Prvi projekt v laboratoriju že poteka, sofinancirata pa ga Javna agencija Republike Slovenije za raziskave (ARRS) in Nuklearna elektrarna Krško.
Prvi eksperiment, ki so ga pripravili, bo usmerjen v proučevanje kritičnega toplotnega toka. To je skokovita sprememba v učinkovitosti hlajenja s tekočino, ki se ob tem uparja. Z večanjem deleža pare se namreč učinkovitost hlajenja povečuje, potem pa se – ko je pare preveč –, nenadoma skokovito zmanjša. Upad učinkovitosti hlajenja je tako močan, da lahko napravo tudi poškoduje. »Pojav je sicer dobro znan, niso pa dodobra raziskane razmere, torej dinamika nastajanja in gibanja parnih mehurčkov, ki razmejujejo razmere z dobrim in zelo slabim hlajenjem,« je razložil dr. Cizelj.
V odseku za reaktorsko tehniko, kjer so specialisti za računalniške simulacije fizikalnih procesov, ki se dogajajo v fisijskih in fuzijskih jedrskih reaktorjih in so lahko pomembni za varnost teh reaktorjev, so do nedavnega predvsem računalniško modelirali fizikalne pojave in procese s področja jedrske tehnike.
Investicija v laboratorij je znašala približno 0,75 milijona evrov, če k temu prištejejo še 80 mesecev dela, je to skupaj približno 1,25 milijona evrov, pravi dr. Leon Cizelj. Foto Gregor Pucelj
»Osnovni namen laboratorija je proučevanje gibanja tekočin in prenosa toplote v njih v razmerah z uparjanjem ali kondenzacijo. Dobljeni rezultati bodo neposredno prispevali k izboljšanemu razumevanju in boljšemu modeliranju teh pojavov. Laboratorij pa bo, tudi zaradi opreme, ki bo omogočala zelo dobro vizualizacijo dogajanja, posredno uporaben tudi pri izobraževanju in usposabljanju študentov, ter pri izboljšavah jedrskih in nejedrskih naprav in njihove varnosti ter zanesljivosti,« je pojasnil dr. Cizelj.
Investicija v laboratorij je znašala približno 0,75 milijona evrov, če k temu prištejejo še 80 mesecev dela, je to skupaj približno 1,25 milijona evrov, pravi dr. Cizelj. Prvi projekt v laboratoriju že poteka, sofinancirata pa ga Javna agencija Republike Slovenije za raziskave (ARRS) in Nuklearna elektrarna Krško.
Prvi eksperiment, ki so ga pripravili, bo usmerjen v proučevanje kritičnega toplotnega toka. Foto Tomi Lombar
Prvi eksperiment, ki so ga pripravili, bo usmerjen v proučevanje kritičnega toplotnega toka. To je skokovita sprememba v učinkovitosti hlajenja s tekočino, ki se ob tem uparja. Z večanjem deleža pare se namreč učinkovitost hlajenja povečuje, potem pa se – ko je pare preveč –, nenadoma skokovito zmanjša. Upad učinkovitosti hlajenja je tako močan, da lahko napravo tudi poškoduje. »Pojav je sicer dobro znan, niso pa dodobra raziskane razmere, torej dinamika nastajanja in gibanja parnih mehurčkov, ki razmejujejo razmere z dobrim in zelo slabim hlajenjem,« je razložil dr. Cizelj.
