Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Novi uspeh slovenske znanosti: raziskovalci pridobili prestižno financiranje

Slovenski raziskovalci do treh projektov ERC za začetek samostojne raziskovalne kariere.
3-D tisk FOTO: Fakulteta za strojništvo


 
3-D tisk FOTO: Fakulteta za strojništvo  
S. S.
4. 9. 2025 | 12:05
4. 9. 2025 | 12:49
5:01

Evropska komisija je danes objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2025). Na razpis je tokrat prispelo kar 3928 prijav z vsega sveta, kar je 13 odstotkov več kot prejšnje leto.

Po zahtevnem ocenjevalnem postopku so izbrali za financiranje 478 projektov. Med njimi so tudi dr. Agustín Cosovschi, ki bo izvajal projekt Brokers-of-NAM na Inštitutu za novejšo zgodovino, dr. Jasmina Šepetavc, ki bo izvajala projekt QEAST na Fakulteti za družbene vede, in dr. Dominik Kozjek, ki bo izvajal projekt MeltingWell na Fakulteti za strojništvo, oba na Univerzi v Ljubljani, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. 

Dominik Kozjek FOTO: Mateja Jordovič Potočnik


 
Dominik Kozjek FOTO: Mateja Jordovič Potočnik  
Financiranje je Kozjek prejel za inovativni projekt MeltingWell, ki se osredotoča na odpravo ene ključnih omejitev 3D-tiska kovin s postopkom selektivnega laserskega taljenja (SLM) – nekontroliranih variacij procesnih pogojev taljenja, so sporočili s fakultete. 

Te nepredvidljive spremembe povzročajo napake in slabšajo materialne lastnosti natisnjenih kovinskih kosov, kar ovira širšo industrijsko uporabo te napredne tehnologije. »Ta projekt je izjemna priložnost za raziskovanje novih obzorij na področju 3D-tiska kovin. Verjamem, da bo naš pristop omogočil pomemben preboj in pospešil uvajanje te tehnologije v industrijsko proizvodnjo,« je poudaril doc. dr. Kozjek. 

Sredstva v višini 1,5 milijona evrov bodo omogočila petletno izvajanje prebojnih raziskav in vzpostavitev vrhunske raziskovalne skupine na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

V okviru projekta MeltingWell bodo raziskovalci razvijali metode umetne inteligence za napovedovanje in odpravljanje variacij procesnih pogojev taljenja. Rešitev temelji na kombinaciji napovednega krmiljenja procesov, izboljšanega koaksialnega merjenja globine taline in podatkovno vodenega modeliranja.

Če bo metoda uspešna, ima potencial postati globalni standard za krmiljenje SLM-procesov, so poudarili v sporočilu za javnost.

Preučevanje človeške preteklosti

Dr. Agustín Cosovschi je svoj 1,5 milijona evrov vredni petletni projekt Brokers-of-NAM – Brokers of Non-Alignment: Biographical and Network Approaches to the Making of the Third World prijavil na panel ERC za preučevanje človeške preteklosti. Je argentinski raziskovalec romunskega rodu, ki po raziskovalnem delu v tujini prihaja s projektom ERC v Slovenijo, natančneje na Inštitut za novejšo zgodovino.

Je prvi nosilec projekta ERC za začetek samostojne raziskovalne kariere na področju preučevanja človeške preteklosti v Sloveniji.

S pričujočim raziskovalnim projektom Brokers-of-NAM bo osvetlil, kako je hladna vojna potekala v državah tretjega sveta. V okviru raziskave bo proučeval življenjske poti petih akterjev iz Libanona, Cipra, Čila, Burme in Jugoslavije, ki so imeli osrednjo vlogo pri oblikovanju gibanja neuvrščenih in spodbujanju antikolonialnih ter antiimperialističnih idej v tretjem svetu.

Projekt hkrati zaznamuje izviren pristop uporabe digitalnih orodij za zgodovinsko raziskovanje.

Spominski aktivizem

Dr. Jasmina Šepetavc je projekt QUEST – Archiving and Curating the Margins: Queer Memory Activism and Infrastructures in Southeastern and Eastern Europe prijavila na panel ERC za študije kultur in umetnosti, zanj je prav tako pridobila 1,5 milijona evrov. To je za Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani kot gostiteljico prvi projekt ERC in hkrati prvi v Sloveniji s tega področja.

Projekt QEAST se osredotoča na spominski aktivizem skupnosti LGBTQ+ v jugovzhodni in vzhodni Evropi, kjer se še vedno spopadajo z izbrisom svoje zgodovine iz kolektivnega spomina, kar je pogosto povezano z novim valom pobud anti-LGBTQ+ v politiki. Aktivisti in skupnosti se temu izbrisu upirajo s pomočjo arhivov in kulturnih festivalov, kjer shranjujejo in osvetljujejo kvirovske spomine.

Cilj projekta je preučiti, kako so se v tej regiji ohranjali zgodbe, spomini in ustvarjalnost manjšin ter kako so te preteklosti pomagale graditi skupnosti, odpor in alternativne ideje o prihodnosti. Razumevanje teh strategij bo obogatilo znanje o evropskih in globalnih zgodovinah LGBTQ+ ter ponudilo vpoglede v to, kako manjšinske skupnosti aktivno ohranjajo svojo dediščino in prispevajo k bolj vključujočim družbam, so sporočili z ministrstva.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine