Novi iskalec planetov prvega že našel: super Zemljo, ki izhlapeva
Nasin satelit TESS je podatke začel zbirati 25. julija in kmalu odkril zanimiv planet.
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev satelita TESS. FOTO: NASA's Goddard Space Flight Center
Satelit TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), naslednik izjemno uspešnega iskalca planetov izven našega Osončja Keplerja, je po le dveh mesecih od začetka delovanja odkril prvi tuji planet – super Zemljo (tako nazivajo planete, ki so nekoliko večji od našega in imajo dve- do desetkratno maso, tu pa se lahko podobnost z Zemljo tudi konča), ki je zelo blizu svoje zvezde in zaradi izjemne vročine izhlapeva.
Eksoplanet je dvakrat večji od Zemlje in kroži okoli zvezde Pi Mensae (znano tudi pod imenom HD 39091) okoli 60 svetlobnih let od nas. »To je ena prvih zvezd, ki smo jo pogledali. In takoj smo si rekli: 'hej, to je pa skoraj preveč lepo, da bi bilo res',« je za New Scientist dejala Chelsea Huang s tehnološkega instituta Massachusetts (MIT).
Planet Pi Mensae c v 6,27 dneva obkroži svojo zvezdo, ki je tako svetla, da je na južnem nebu v ozvezdju Mensa vidna s prostim očesom. Je rumena pritlikavka, med katere uvrščajo tudi naše Sonce.
Prejšnje študije so pri zvezdi že odkrile planet, ki je okoli desetkrat masivnejši od Jupitra. Ta planet, imenovan Pi Mensae b, ima zelo ekscentrično, torej ovalno, orbito, ki ga od zvezde ponese tudi do okoli treh astronomskih enot (to je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem, ki znaša okoli 150 milijonov km).
Premer novoodkritega planeta je 2,14-kratnik premera Zemlje in ima maso 4,8-krat večjo od Zemlje. Od zvezde je oddaljen vsega 0,07 astronomskih enot ali povedano drugače, od nje je oddaljen 50-krat manj, kot znaša razdalja med Merkurjem in Soncem. Huangova je za Space.com pojasnila, da ima planet morda kamnito jedro in široko atmosfero, sestavljeno iz helija in vodika. »Menimo, da morda ravno zdaj izhlapeva zaradi močnega obsevanja matične zvezde.«
Nadaljnje raziskave bi lahko razkrile nenavadni orbiti obeh planetov. Ovalna orbita planeta Pi Mensae b je v popolnem kontrastu z okroglo orbito Jupitra, kar bi lahko namigovalo, da se je nekaj v zgodovini planetarnega sistema zgodilo, kar je spremenilo njegovo orbito. Vprašanje je tudi, kako je pri tem lahko preživel notranji planet, je dodala Huangova.
Tako kot Kepler, ki je zaslužen za odkritje okoli 2300 eksoplanetov, se tudi TESS zanaša na tako imenovano tranzitno metodo. Ko pred zvezdo zaokroži planet, zvezda nekoliko izgubi svojo svetlost in tak mini mrk je že v prvem mesecu opazovanj, ki jih je na trdna tla poslal novi satelit, namignil na obstoj planeta Pi Mensae.
Satelit TESS je v orbito odpotoval aprila letos s Falconom podjetja SpaceX. Po preveritvi delovanja znanstvenih instrumentov je podatke začel zbirati 25. julija.
V dveh letih bo opazoval 85 odstotkov neba, ki so ga razdelili na 26 sektorjev, vsakemu se bo posvečal 27 dni. Prvo leto bo osredotočen na južni del neba, drugo na severni. Posnetke znanstvenikom satelit pošlje na 13,7 dneva. Opazuje zvezde, od nas oddaljene od 30 do 300 svetlobnih let in so od 30 do 100-krat svetlejše od zvezd, ki jih je spremljal Kepler, ki se je osredotočal na območje oddaljeno od 300 do 3000 svetlobnih let. Bližina in svetlost zvezd je idealna za nadaljnje študije s spektroskopijo, ki se ukvarja z interakcijo med materijo in svetlobo, so pojasnili pri ameriški vesoljski agenciji. S to metodo bo več o planetih, ki jih bo našel TESS, skušal odkriti teleskop James Webb.
Eksoplanet je dvakrat večji od Zemlje in kroži okoli zvezde Pi Mensae (znano tudi pod imenom HD 39091) okoli 60 svetlobnih let od nas. »To je ena prvih zvezd, ki smo jo pogledali. In takoj smo si rekli: 'hej, to je pa skoraj preveč lepo, da bi bilo res',« je za New Scientist dejala Chelsea Huang s tehnološkega instituta Massachusetts (MIT).
TESS je ta del neba slikala v 30-minutnem obdobju opazovanj 7. avgusta. Gre za kombinacijo posnetkov vseh štirih kamer. Lepo so vidni Veliki in Mali Magellanov oblak, jata galaksij NGC 104, znana pod imenom 47 Tucanae. Desno na sliki je tudi zvezda Alfa Mensae, ki je nasvetlejša v ozvezdju Mensa, v katerem so okrili tudi opisani planet. FOTO: NASA/MIT/TESS
Planet Pi Mensae c v 6,27 dneva obkroži svojo zvezdo, ki je tako svetla, da je na južnem nebu v ozvezdju Mensa vidna s prostim očesom. Je rumena pritlikavka, med katere uvrščajo tudi naše Sonce.
Prejšnje študije so pri zvezdi že odkrile planet, ki je okoli desetkrat masivnejši od Jupitra. Ta planet, imenovan Pi Mensae b, ima zelo ekscentrično, torej ovalno, orbito, ki ga od zvezde ponese tudi do okoli treh astronomskih enot (to je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem, ki znaša okoli 150 milijonov km).
Premer novoodkritega planeta je 2,14-kratnik premera Zemlje in ima maso 4,8-krat večjo od Zemlje. Od zvezde je oddaljen vsega 0,07 astronomskih enot ali povedano drugače, od nje je oddaljen 50-krat manj, kot znaša razdalja med Merkurjem in Soncem. Huangova je za Space.com pojasnila, da ima planet morda kamnito jedro in široko atmosfero, sestavljeno iz helija in vodika. »Menimo, da morda ravno zdaj izhlapeva zaradi močnega obsevanja matične zvezde.«
Nadaljnje raziskave bi lahko razkrile nenavadni orbiti obeh planetov. Ovalna orbita planeta Pi Mensae b je v popolnem kontrastu z okroglo orbito Jupitra, kar bi lahko namigovalo, da se je nekaj v zgodovini planetarnega sistema zgodilo, kar je spremenilo njegovo orbito. Vprašanje je tudi, kako je pri tem lahko preživel notranji planet, je dodala Huangova.
Kako deluje TESS?
Tako kot Kepler, ki je zaslužen za odkritje okoli 2300 eksoplanetov, se tudi TESS zanaša na tako imenovano tranzitno metodo. Ko pred zvezdo zaokroži planet, zvezda nekoliko izgubi svojo svetlost in tak mini mrk je že v prvem mesecu opazovanj, ki jih je na trdna tla poslal novi satelit, namignil na obstoj planeta Pi Mensae.
Satelit TESS je v orbito odpotoval aprila letos s Falconom podjetja SpaceX. Po preveritvi delovanja znanstvenih instrumentov je podatke začel zbirati 25. julija.
V dveh letih bo opazoval 85 odstotkov neba, ki so ga razdelili na 26 sektorjev, vsakemu se bo posvečal 27 dni. Prvo leto bo osredotočen na južni del neba, drugo na severni. Posnetke znanstvenikom satelit pošlje na 13,7 dneva. Opazuje zvezde, od nas oddaljene od 30 do 300 svetlobnih let in so od 30 do 100-krat svetlejše od zvezd, ki jih je spremljal Kepler, ki se je osredotočal na območje oddaljeno od 300 do 3000 svetlobnih let. Bližina in svetlost zvezd je idealna za nadaljnje študije s spektroskopijo, ki se ukvarja z interakcijo med materijo in svetlobo, so pojasnili pri ameriški vesoljski agenciji. S to metodo bo več o planetih, ki jih bo našel TESS, skušal odkriti teleskop James Webb.
Delovi Znanosti lahko sledite tudi na twitterju.
