O začetku novega desetletja ...
Ali novo desetletje začenjamo čez nekaj ur ali šele čez eno leto? Odvisno, kako gledate na časovna obdobja ...
Odpri galerijo
Če se še nekoliko poigramo s cifro 2020: izraz 20/20 se uporablja v optiki. Če imate ostrino vida 20/20 ali 6/6, to pomeni, da na razdalji 20 čevljev ali šestih metrov normalno vidite vse, kar bi morali videti. Nekateri to pojmujejo kot popoln vid, vendar to ne drži nujno, saj na vid vplivajo še drugi dejavniki. FOTO: STR/AFP
V zadnjih dneh smo mediji preplavljeni s članki z naslovi »najboljše novice, najboljše fotografije, prelomni dogodki … letošnjega leta«. No, ker ima letošnje leto v cifri devetico se ob tem mediji spominjamo še na vse velike dogodke desetletja.
Pa ga je res konec ali se morda začetka novega desetletja veselimo eno leto prekmalu? Večna dilema, ki ji ni videti konca …
Od 2010 do 2019 smo vsekakor videli in doživeli marsikaj prelomnega. Morda se bomo teh let spominjali kot zadnjih, ko smo še imeli prave možnosti, da obrnemo trend podnebnih sprememb in rešimo na tisoče vrst pred izumrtjem. Potem je tu brexit, migrantska kriza, boj proti terorizmu, padci režimov …
A k sreči so si pisale tudi zgodbe, ki burijo domišljijo in nas navdajajo z upanjem. To je bilo obdobje, ko je znanost odkrila tehnologijo CRISP oziroma močno orodje, s katerim bomo v prihodnjih letih spreminjali človeka, potrdili so obstoj »božjega delca« in gravitacijskih valov, z delom človeških rok zaplavali v medzvezdni prostor, nenazadnje pa smo celo zagledali nevidno črno luknjo.
Glede na razvoj tehnologije lahko upamo, da bomo razkrili še marsikatero skrivnost, ki nam jo skriva širni prostor okoli nas. No, morda bomo tudi razrešili nenavadno zagato, kdaj se pravzaprav začne novo desetletje.
Smo od njega ločeni le nekaj ur ali več kot 8780 ur? Ali pa imajo prav in eni in drugi, odvisno od tega, katere opredelitve se držimo?
Velika debata okoli definicij se je razplamtela na prelomu stoletja oziroma tisočletja. Takrat je ameriški astronomski observatorij sporočil, da se bo novo stoletje in tretje tisočletje pravzaprav začelo šele 1. januarja 2001. Zaplete namreč se, ker po našem štetju let ni nikoli obstajalo leto nič. Naše štetje ali anno domini je predlagal skitski menih Dionizij Mali v 6. stoletju. Predlagal je, da bi šteli leta od Kristusovega rojstva dalje. Sodobne zgodovinske raziskave kažejo, da se je Kristus verjetno rodil več let pred začetkom naše, krščanske ere.
Zanimivo pa je, da ne vsebuje leta nič. Letu ena pred našim štetjem neposredno sledi leto ena našega štetja. Prvo desetletje je torej trajalo od leta ena do 10. Logično iz tega sledi razlaga, da se dekada začne z letom, katerega zadnja cifra je ena in konča z letom »X-deset« oziroma nič, da tako dobimo deset let. Torej: tretje desetletje v 21. stoletju se bo začelo leta 2021, končalo pa leta 2030.
Ampak … upoštevati moram tudi kolektivno definicijo desetletja, opozarjajo na portalu Timeanddate. Primer: osemdeseta (80.) leta prejšnjega oziroma 20. stoletja je obdobje od 1980 do 1989. Nekako se ne sliši ravno logično, da bi leto 1980 pridali še sedemdesetim letom, kajne?
In dvajseta leta 21. stoletja bodo od 2020 do 2029. No, lahko pa drugo leto začnete po zgoraj omenjeni definiciji slaviti 203. desetletje.
Kakorkoli pač že, naj bo novo desetletje srečno, pa če ga začnemo z ničlo ali enico.
Pa ga je res konec ali se morda začetka novega desetletja veselimo eno leto prekmalu? Večna dilema, ki ji ni videti konca …
Od 2010 do 2019 smo vsekakor videli in doživeli marsikaj prelomnega. Morda se bomo teh let spominjali kot zadnjih, ko smo še imeli prave možnosti, da obrnemo trend podnebnih sprememb in rešimo na tisoče vrst pred izumrtjem. Potem je tu brexit, migrantska kriza, boj proti terorizmu, padci režimov …
A k sreči so si pisale tudi zgodbe, ki burijo domišljijo in nas navdajajo z upanjem. To je bilo obdobje, ko je znanost odkrila tehnologijo CRISP oziroma močno orodje, s katerim bomo v prihodnjih letih spreminjali človeka, potrdili so obstoj »božjega delca« in gravitacijskih valov, z delom človeških rok zaplavali v medzvezdni prostor, nenazadnje pa smo celo zagledali nevidno črno luknjo.
Glede na razvoj tehnologije lahko upamo, da bomo razkrili še marsikatero skrivnost, ki nam jo skriva širni prostor okoli nas. No, morda bomo tudi razrešili nenavadno zagato, kdaj se pravzaprav začne novo desetletje.
Smo od njega ločeni le nekaj ur ali več kot 8780 ur? Ali pa imajo prav in eni in drugi, odvisno od tega, katere opredelitve se držimo?
Velika debata okoli definicij se je razplamtela na prelomu stoletja oziroma tisočletja. Takrat je ameriški astronomski observatorij sporočil, da se bo novo stoletje in tretje tisočletje pravzaprav začelo šele 1. januarja 2001. Zaplete namreč se, ker po našem štetju let ni nikoli obstajalo leto nič. Naše štetje ali anno domini je predlagal skitski menih Dionizij Mali v 6. stoletju. Predlagal je, da bi šteli leta od Kristusovega rojstva dalje. Sodobne zgodovinske raziskave kažejo, da se je Kristus verjetno rodil več let pred začetkom naše, krščanske ere.
Zanimivo pa je, da ne vsebuje leta nič. Letu ena pred našim štetjem neposredno sledi leto ena našega štetja. Prvo desetletje je torej trajalo od leta ena do 10. Logično iz tega sledi razlaga, da se dekada začne z letom, katerega zadnja cifra je ena in konča z letom »X-deset« oziroma nič, da tako dobimo deset let. Torej: tretje desetletje v 21. stoletju se bo začelo leta 2021, končalo pa leta 2030.
Ampak … upoštevati moram tudi kolektivno definicijo desetletja, opozarjajo na portalu Timeanddate. Primer: osemdeseta (80.) leta prejšnjega oziroma 20. stoletja je obdobje od 1980 do 1989. Nekako se ne sliši ravno logično, da bi leto 1980 pridali še sedemdesetim letom, kajne?
In dvajseta leta 21. stoletja bodo od 2020 do 2029. No, lahko pa drugo leto začnete po zgoraj omenjeni definiciji slaviti 203. desetletje.
Kakorkoli pač že, naj bo novo desetletje srečno, pa če ga začnemo z ničlo ali enico.
Leto 2002 nam prinaša še dodatni dan, saj je leto prestopno. Leta, ko dodamo na koledar še 29. februar, smo uvedli, da se koledarsko leto ujema z letnimi časi. Ti bi se namreč počasi zamikali, če bi se držali koledarja s 365 dnevi, saj je obhodni čas Zemlje okoli Sonca 365 dni, 5 ur, 49 minut. Leto je prestopno, če je deljivo s štiri (npr. leto 2004), razen, da je leto deljivo tudi s sto (npr. leto 1900), ko leto ni prestopno. V primeru, da je leto deljivo s 400 (leto 2000), je leto vseeno prestopno.
