Ogromne dvorane pod Luninim površjem
Lavne jame na Luni bi lahko gostile bodoče stalne naselbine.
Odpri galerijo
Posnetek udornine na območju hribovja Marius, ki je nastal v okviru japonske misije Kaguja. Znanstveniki so zdaj potrdili, da gre pravzaprav za spodmol oziroma vhod v lavno jamo, ki bi lahko bila primerna za bodoče naselbine na Luni. FOTO: Nasa
Na območju Luninega hribovja Marius so znanstveniki potrdili obstoj lavne jame − cevastega predora, ki ga je ustvaril vrtinčast tok lave, ko je tekel po površju, se na zunanji strani ohlajal in strjeval, v notranjosti pa je lava erodirala površje in izdolbla strugo.
Odkritje je pomembno zaradi vse večjega zanimanja številnih vesoljskih agencij za vrnitev astronavtov na Zemljin satelit in vzpostavitev stalne naselbine. Nihče do zdaj na Luni ni preživel več kot tri dni, saj ta nima atmosfere in magnetnega polja, ki bi morebitne prebivalce varovali pred Sončevim in kozmičnim sevanjem, meteoriti in ekstremnimi temperaturnimi nihanji. Takšno vlogo bi lahko opravile lavne jame. Tisti, ki razmišljajo drzno in daljnovidno, predlagajo celo, da bi jih zaprli in primerno zatesnili, ter v njih tako lahko ustvarili podobne atmosferske razmere, kakršne vladajo na Zemlji.
Območje hribovja Marius je leta 2009 preiskovalo in posnelo japonsko plovilo Kaguja. Znanstveniki so na posnetkih odkrili več udornin, o katerih so sklepali, da bi lahko bile vhodi v podzemne lavne rove. Ker podatki niso bili dovolj natančni, da bi ugotovili, ali so udornine v resnici vhodi v jame in kako veliki prostori se skrivajo pod površjem, so jim pomagali znanstveniki z ameriške univerze Purdue, ki so imeli na voljo podatke Nasine misije Grail o Luninem gravitacijskem polju. Ti so zdaj potrdili, da se pod površjem razpredajo več kubičnih kilometrov velike dvorane, v katerih je dovolj prostora tudi za največja »zemeljska« mesta.
Lavne jame poznamo tudi na našem planetu, a imajo zaradi močnejše gravitacije ožje rove, kot so nastali na Luni. Med bolj znanimi je havajska jama Kazumura, ki v dolžino meri več kot 65 kilometrov, v višino in širino pa največ 20 metrov. Jama v hribovju Marius, ki je nastala, ko je bila Luna še vulkansko aktivna, je po prvih ocenah dolga več kilometrov, a tako v širino kot višino meri vsaj en kilometer.
Odkritje je zelo pomembno za ameriško vesoljsko agencijo Nasa, saj je podpredsednik Mike Pence lani napovedal, da bodo bodoče misije s človeško posadko osredotočene na Zemljin satelit. »Nasini astronavti se bodo vrnili na Luno, toda tokrat tam ne bodo puščali le stopinj in zastav, ampak bodo tam vzpostavili bazo, s katere bomo Američane pošiljali na Mars in še dlje,« je napovedal Pence.
Podobne znake, ki nakazujejo na morebitne lavne jame, so leta 2010 odkrili tudi na območju Luninega Morja tišine, prav tako pa tudi na Merkurju in Marsu. Nekatere prihodnje misije na rdeči planet se bodo tako lahko osredotočile prav na raziskavo teh geoloških pojavov.
Odkritje je pomembno zaradi vse večjega zanimanja številnih vesoljskih agencij za vrnitev astronavtov na Zemljin satelit in vzpostavitev stalne naselbine. Nihče do zdaj na Luni ni preživel več kot tri dni, saj ta nima atmosfere in magnetnega polja, ki bi morebitne prebivalce varovali pred Sončevim in kozmičnim sevanjem, meteoriti in ekstremnimi temperaturnimi nihanji. Takšno vlogo bi lahko opravile lavne jame. Tisti, ki razmišljajo drzno in daljnovidno, predlagajo celo, da bi jih zaprli in primerno zatesnili, ter v njih tako lahko ustvarili podobne atmosferske razmere, kakršne vladajo na Zemlji.
Kombinacija radarskih in gravitacijskih podatkov
Območje hribovja Marius je leta 2009 preiskovalo in posnelo japonsko plovilo Kaguja. Znanstveniki so na posnetkih odkrili več udornin, o katerih so sklepali, da bi lahko bile vhodi v podzemne lavne rove. Ker podatki niso bili dovolj natančni, da bi ugotovili, ali so udornine v resnici vhodi v jame in kako veliki prostori se skrivajo pod površjem, so jim pomagali znanstveniki z ameriške univerze Purdue, ki so imeli na voljo podatke Nasine misije Grail o Luninem gravitacijskem polju. Ti so zdaj potrdili, da se pod površjem razpredajo več kubičnih kilometrov velike dvorane, v katerih je dovolj prostora tudi za največja »zemeljska« mesta.
65 kilometrov meri v dolžino najdaljša lavna jama na Zemlji.
Lavne jame poznamo tudi na našem planetu, a imajo zaradi močnejše gravitacije ožje rove, kot so nastali na Luni. Med bolj znanimi je havajska jama Kazumura, ki v dolžino meri več kot 65 kilometrov, v višino in širino pa največ 20 metrov. Jama v hribovju Marius, ki je nastala, ko je bila Luna še vulkansko aktivna, je po prvih ocenah dolga več kilometrov, a tako v širino kot višino meri vsaj en kilometer.
Jame tudi na Marsu
Odkritje je zelo pomembno za ameriško vesoljsko agencijo Nasa, saj je podpredsednik Mike Pence lani napovedal, da bodo bodoče misije s človeško posadko osredotočene na Zemljin satelit. »Nasini astronavti se bodo vrnili na Luno, toda tokrat tam ne bodo puščali le stopinj in zastav, ampak bodo tam vzpostavili bazo, s katere bomo Američane pošiljali na Mars in še dlje,« je napovedal Pence.
Podobne znake, ki nakazujejo na morebitne lavne jame, so leta 2010 odkrili tudi na območju Luninega Morja tišine, prav tako pa tudi na Merkurju in Marsu. Nekatere prihodnje misije na rdeči planet se bodo tako lahko osredotočile prav na raziskavo teh geoloških pojavov.
