Okroglo vesolje napoveduje kozmološko krizo

Opazovanja v Planckovem observatoriju so pokazala več gravitacijskega lečenja od pričakovanega.

Objavljeno
15. november 2019 06.00
Posodobljeno
15. november 2019 08.19
Če je vesolje okroglo, morda pri opazovanju neba gledamo nazaj proti Zemlji. Foto Shutterstock
Če bi po vesolju potovali dovolj daleč, bi prišli na izhodično točko. Raziskovalci vesoljskega observatorija Planck so namreč postavili hipotezo, da ima vesolje obliko krogle, kar bi dosedanje poznavanje kozmosa postavilo na glavo.

Planckov observatorij, ki je deloval od leta 2009 do 2013, je fotografiral kozmično ozadje mikrovalov, morje svetlobe, ki je ostalo od velikega poka. Eden od sklopov opazovanj je pokazal več gravitacijskega lečenja, to je raztezanja svetlobe zaradi oblike prostora-časa, kot je bilo pričakovano, je poročala revija New Scientist. Alessandro Melchiorri z rimske univerze Sapienza in njegovi sodelavci so izračunali, da bi bil razlog lahko drugačna oblika vesolja od prejšnjih predvidevanj.

Vsi dosedanji kozmološki podatki namreč kažejo, da je vesolje ravno (kot list papirja). Sodeč po najnovejših izračunih pa bi bilo lahko »zaprto« oziroma sferično. To bi lahko pomenilo, da bi, če bi potovali dovolj daleč v eno smer, končali tam, kjer smo začeli. »Presežno gravitacijsko lečenje bi lahko kazalo na dodatno temno snov, ki bi vesolje zapognila v kroglo namesto v ravno ploščo,« so zapisali in izračunali, da je 41-krat bolj verjetno, da je vesolje zaprto in ne ravno. »To so najbolj natančni kozmološki podatki in nam dajejo drugačno sliko,« je za revijo New Scientist dejal Melchiorri.
 

Vse več neznank


Če je vesolje res zaprto, bi bil to lahko velik problem za naše razumevanje kozmosa. Druga težava astrofizikov je, da se bližnje vesolje širi hitreje, kot bi se glede na izračune moralo. Odstopanje težko pojasnijo s standardnim modelom kozmologije, ki vključuje ravno vesolje, pri sferičnem vesolju pa se zadeva še bolj zaplete, tako zelo, da je zagato omenjena skupina znanstvenikov poimenovala kar kozmološka kriza. »V zaprtem vesolju so anomalije resnejše, kot smo mislili,« pravi Melchiorri. »Če je toliko izračunov v navzkrižju, moramo dobro razmisliti o modelu vesolja in njegovem nastanku.«

Običajna razlaga nastanka vesolja vključuje zelo kratek trenutek tik po velikem poku, ki smo ga poimenovali inflacija, ko se je vesolje razširilo z nadsvetlobno hitrostjo. Sodobni modeli inflacije kažejo, da je vesolje ravno, in če bi se izkazalo, da ima obliko krogle, bi morali modele spremeniti. Vendar, je dejal Melchiorri, še ne vedo, kakšen bi bil novi model, saj še nihče ni uskladil opazovanja Planckovega observatorija s kozmološkimi meritvami.

Ker je po večini kozmoloških meritev vesolje ravno, je seveda povsem mogoče, da napako vsebujejo meritve ekipe s Planckovega observatorija. Če gre kljub vsemu za novo odkritje, pa bi to imelo velike posledice za naše razumevanje vesolja, je novico komentiral David Spergel z univerze Princeton, a dodal, da ga nova hipoteza še ni prepričala. Priložnost za preverjanje oziroma potrditev bo čez nekaj let; observatorij Simons, ki ga gradijo v Čilu, bo gravitacijsko lečenje izmeril še natančneje kot Planck, in takrat bomo izvedeli, ali je res nastopila »kozmološka kriza«.