Osmim od desetih Slovencev pozimi primanjkuje vitamina D

Dr. Maša Hribar je raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko v Ljubljani. Aktivno sodeluje v nacionalnem raziskovalnem programu Prehrana in javno zdravje ter pri več drugih nacionalnih in mednarodnih projektih s področja prehrane in živil.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moj najpomembnejši instrument je računalnik. Brez njega bi bila moja raziskovalna kariera precej kratka. Moj laboratorij ni poln epruvet, ampak tabel, grafov in številk, iz katerih poskušam izvabiti zgodbe o tem, česa jemo preveč in česa premalo ter kako pogosto nam pozimi primanjkuje vitamina D.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako naša prehrana vpliva na zdravje, od tega, kaj pojemo, koliko česa pojemo, do tega, kaj sploh najdemo na trgovskih policah. V zadnjih letih se največ ukvarjam z vitaminom D, saj nas ga večina pozimi ne dobi dovolj. Preučujem tudi, katera živila in prehranska dopolnila so nam na voljo ter ali res vsebujejo to, kar obljubljajo na embalaži. Moj cilj je, da z znanstvenimi dokazi pomagamo ustvarjati okolje, kjer je izbira zdrave hrane preprosta, saj to vodi k bolj zdravim ljudem in družbi.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je kot sestavljanka. Vsaka raziskava doda delček slike, včasih se kakšen košček ne prilega popolnoma, a prav to nas vodi k boljšemu razumevanju celote.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Le želim si lahko, da bi s svojim delom prispevala vsaj majhen košček k temu, da bi Slovencem olajšala pot do boljšega zdravja, z večjo prehransko ozaveščenostjo, boljšim razumevanjem pomena raznolike in uravnotežene prehrane ter zaupanja vrednimi podatki o tem, kaj dejansko uživamo.

PREBERITE ŠE: Kaj pravijo najnovejša priporočila o vitaminu D?

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Od nekdaj sem bila radovedna, a si nisem nikoli delala velikih načrtov za prihodnost. Pravzaprav dolgo nisem vedela, da je raziskovalec sploh poklic – kaj šele, da bi bila to lahko jaz. Še danes se mi zdi neverjetno, da je moja radovednost postala poklic.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V službi se ukvarjam s strokovnim raziskovanjem, popoldne pa radovednost tešim ljubiteljsko. Rada raziskujem naravo, zanimajo me kamni, minerali, fosili, rastline in živali. Ravno sem si kupila nov herbarij in že komaj čakam, da ga začnem polniti z listi in cvetovi. Zelo rada tudi plešem in obiskujem koncerte.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Pomembno je, da zna priznati, če se moti, saj zmote niso neuspeh, ampak del učenja in poti do boljšega razumevanja sveta. Ključna lastnost dobrega znanstvenika je tudi, da zna ločiti med svojimi občutki in mnenji ter tistim, kar kaže znanost, če se to seveda razlikuje. Tudi sama si prizadevam ravnati tako, v znanosti in tudi sicer.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Mislim, da bo eno ključnih spoznanj povezano s tem, kako združiti prehrano, ki je dobra tako za naše zdravje kot za zdravje planeta. Ko bomo znali oblikovati prehranske sisteme, ki hkrati skrbijo za zdravje ljudi in trajnost okolja, bomo resnično spremenili potek zgodovine.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Sprva bi me ideja navdušila, a ko pomislim, koliko neverjetnih skrivnosti in čudes še skriva naš planet, bi raje ostala tukaj. Zemlja ponuja neskončno priložnosti za raziskovanje, od najmanjših delcev do raznolikih ekosistemov.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Upam, da nas bo prihodnost presenetila z virom energije, ki bo hkrati obnovljiv, čist in morda celo nastajal iz odpadnih snovi. Ideja, da bi iz ostankov ustvarjali nekaj koristnega, se mi zdi zelo v duhu krožnega razmišljanja, ki bi ga morali bolj posvojiti.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Težka odločitev! Morda bi na kavo povabila Marie Curie. Zanimivo bi mi bilo slišati, kako so raziskovali takrat, ko je bilo potrebno tako široko in obenem poglobljeno znanje na več področjih. Mislim, da bi bilo čudovito poslušati njene zgodbe o radovednosti, vztrajnosti in tem, kako je ohranjala strast do raziskovanja kljub vsem oviram.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Na Inštitutu za nutricionistiko ustvarjamo spletni portal Prehrana.si, kjer splošni javnosti na prijazen in strokoven način podajamo informacije o hrani in prehrani. Poleg tega rada gledam dokumentarne serije, ki združujejo znanost in lepoto narave – serija Planet Zemlja je zame vedno znova fascinantna in čudovita za gledati, ker pokaže, kako neverjeten je naš svet.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda to, da ima kar osem od desetih Slovencev pozimi prenizko raven vitamina D. V tem času sončni žarki preprosto niso dovolj močni, da bi nastajal v koži, tudi če bi se odpravili na »plažo« na Krvavec, ga naše telo ne bi proizvedlo. Vitamin D je tako eden redkih, ki jih v hladnejšem delu leta res težko dobimo dovolj samo s hrano in soncem, zato je pozimi dodajanje pogosto smiselno. To je tudi eno redkih prehranskih dopolnil, ki ga je priporočljivo uživati.