Pismo Jurija Vege spet doma

Biser zbirke NUK: Pismo slovenskega matematika so kupili na dražbi znane londonske hiše Christie‘s
Objavljeno
30. november 2018 15.00
Posodobljeno
30. november 2018 19.08
Matematik Tomaž Pisanski in Marijan Rupert iz Nuka s pismom slovenskega matematika Jurija Vege. Foto Jože Suhadolnik
Bilo je leta 1795. Baron Jurij Vega je bil sredi vojne vihre, a z mislimi še vedno pri matematiki. Založnikom v Leipzigu je poslal drugi del svojih logaritemskih tablic, kmalu za tem še dopis, v katerem jih je pobaral, ali so jih prejeli. Pismo z žigom enega najboljših matematikov tistega časa je Narodna in univerzitetna knjižnica poleti kupila na dražbi londonske hiše Christie's, na ta veseli dan kulture, torej v ponedeljek, pa ga bodo pokazali tudi javnosti.

Kako dragocena pridobitev je pismo, je bilo mogoče sklepati že po predstavitvi prof. dr. Tomaža Pisanskega z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Ob prvem stiku s pismom, opremljenim s pečatom in podpisom Jurija Vege (1754–1802), je bil, kot je dejal, ganjen, kajti slovitemu matematiku in fiziku še nikoli ni bil tako blizu. Kako pomemben je bil za tisti čas, je ponazoril s starima knjigama v rjavih platnicah: »To je bil v tistem času najboljši računalnik na svetu. To niso bile le logaritemske tablice, ampak tudi priročniki, kako je mogoče nekaj na hitro izračunati. Takrat je bilo to izjemno pomembno za artilerijo.«


Vojak in matematik


Čas, ko je Jurij Vega iz Willingena v Nemčiji pisal založnikom v Leipzig, sta zaznamovali francoska revolucija in prva koalicijska vojna med zavezniki in francoskimi revolucionarji. Vega je imel, je pripovedoval Pisanski, veliko odgovornost kot vojak (bil je topniški častnik). Eden njegovih dosežkov na tem področju je bila konstrukcija možnarjev, ki so imeli dvakrat večji domet od dotednjih. S tem artilerijskim orožjem so Avstrijci znova osvojili Mannheim, Vega pa je dobil viteški red Marije Terezije. Hkrati je še naprej delal kot matematik. Leta 1794 je izdal veliki desetdecimalni latinsko-nemški logaritmovnik.

image
Kje vse se je od leta 1795 do danes potikalo pismo, ni znano. Da je naprodaj pri Christieju, je Nuk opozoril eden od zbirateljev. Foto Jože Suhadolnik


Prvi paket logaritemskih tablic je iz Mannheima poslal 9. septembra, 20. septembra so to mesto zavzeli Francozi, je nemirne razmere opisoval Pisanski. Drugi paket je pospremil s pismom, ki je od poletja del Nukove zbirke. V njem je najprej poizvedoval, ali je pošiljka srečno prispela v Leipzig, v nadaljevanju pa založnikom poročal, da se mu je, hvalabogu, izboljšal vid in da bo lahko dokončal delo.


Petdeset let rekorder s številom pi


Logaritmovnik Jurija Vege so uporabljali vsi tedanji astronomi, v zgodovino matematike se je zapisal še s številnimi drugimi dosežki, med drugim mu je kar 52 let pripadal rekord v izračunu 140 decimalk števila pi. »Vega je bil tedaj eden najboljših matematikov v Evropi in na svetu, brez dvoma pa najboljši v Avstriji,« je poudaril Pisanski in pomahal še z eno rjavo knjigo, to je bila knjižica izpitnih vprašanj na takratnem liceju. Vega je vso svojo izobrazbo, razen osnovnošolske v Moravčah, pridobil v Ljubljani. In sem se je, ne glede na tragično smrt leta 1802 na Dunaju, naposled tudi vrnil. Vsa svoja dela je namreč sam poslal kranjskim deželnim ustanovam. »Ostal je Slovenec do konca,« je sklenil Tomaž Pisanski.

image
Pismo bo na ogled javnosti na ta veseli dan kulture. Foto Jože Suhadolnik


Kje vse se je od leta 1795 do danes potikalo pismo, ni znano. Da je na prodaj pri Christieju, je Nuk opozoril eden od zbirateljev, je povedal Marijan Rupert, ki skrbi za zbirko rokopisov ter redkih in starih tiskov. Za pismo so plačali okoli dva tisoč evrov, javnosti pa bo na ogled na prireditvi, ki bo v ponedeljek ob 19. uri.

Takrat bodo predstavili tudi izbor gradiva, ki so ga prejeli v zadnjih dveh letih. Med drugim so ga darovali Ciril Gale, Niko Grafenauer, Neža Maurer, Boris Pahor, Ivan Sivec ter sorodniki in darovalci zapuščin Frana Ellerja, družine Kosovel, Rajka Pavlovca, Janka Perata, Dušana in Nedeljke Pirjevec, Jožeta Toporišiča, Jerneja Vilfana, Ceneta Vipotnika, Saše Vuge, Igorja Zabela in Cirila Zlobca.