Plovilo na svetlobni pogon (VIDEO)

Jutri bo v vesolje poletelo plovilo s sončnim jadrom. Pri podjetju Elona Muska so prvo nočno izstrelitev rakete falcon heavy označili za eno najzahtevnejših misij do zdaj.

Objavljeno
24. junij 2019 09.30
Posodobljeno
24. junij 2019 09.30
Takšna jadra bodo morda čez nekaj let osvajala medzvezdni prostor. FOTO: Planetary Society
Jutri zgodaj zjutraj po našem času bo znova vzletela težkokategorna raketa podjetja Spacex falcon heavy. Trenutno je vreme 70-odstotno ugodno. To bo za to vrsto rakete tretji polet in na njem bo kar nekaj zanimivega tovora, med drugim plovilo Lightsail 2, ki ga poganja sončna svetloba. Gre za kot štruca kruha velik satelit tipa cubesat, ki bo v orbiti razprl tanko membrano, veliko kot boksarski ring, v katero bo lovil svetlobo in z njeno pomočjo potoval po krožnici.



Ko fotoni zadenejo površino tankega in lahkega jadra, povzročijo majhen sevalni tlak, ki nato plovilo sčasoma požene do velikih hitrosti. »Če bo šlo vse po načrtih, bo Lightsail 2 prvo vesoljsko plovilo, ki bo po orbiti potovalo s pomočjo sončne svetlobe,« so sporočili iz nevladne organizacije Planetary Society, ki je sedem milijonov dolarjev vreden projekt financirala z donacijami in kampanjo na Kickstarterju. Kot pojasnjujejo v organizaciji, ki sta jo na začetku 80. let prejšnjega stoletja ustanovila znameniti astronom Carl Sagan in popularizator znanosti in inženir Bill Nye, bi radi dokazali, da je solarno jadranje dober pogonski način za majhne satelite.

Jadro bo pripeto na majhen, niti pet kilogramov težek satelit cubesat, kakršni so se izkazali že na več odpravah, a je zaradi majhne teže pri njih izziv lastni pogon. Tokrat mu ga bo zagotovila svetloba. Satelitek bo v orbito pripotoval v nekoliko večjem satelitu Prox 1, ki so ga razvili študenti na tehniški univerzi v Georgii. Po dobrem tednu bo Prox 1 izvrgel Lightsail 2, sledilo bo odpiranje sončnih panelov in na koncu razvitje 32 kvadratnih metrov velikega jadra. To je izdelano iz izredno lahkega poliestra BoPET, znanega pod komercialnim imenom mylar. S 4,5 mikrona debeline je tanjše od človeškega lasu. Plovilo se bo več mesecev dvigovalo ob pomoči fotonov, ki sicer nimajo mase, ustvarjajo pa tlak. Po enem mesecu bo po predvidevanjih doseglo višino 720 kilometrov nad Zemljo, po enem letu pa ga bo gravitacija znova potegnila v atmosfero, kjer bo zgorel. Portal space.com navaja, da bo jadro z veliko odbojno površino morda vidno tudi z Zemlje.



Organizacija Planetary Society ima že dolgo tradicijo razvijanja solarnih jader. Leta 2005 so izstrelili prvo – Cosmos 1, a je bilo izgubljeno zaradi okvare rakete. Leta 2015 so bili uspešnejši z Lightsailom 1. Plovilo, s katerim so sicer zaradi težav z baterijo izgubili stik, je razprlo jadro tik pred tem, ko je padlo nazaj v atmosfero. Leta 2010 je japonska vesoljska agencija izstrelila plovilo Ikaros, ki je razvilo 196 kvadratnih metrov veliko jadro in poletelo mimo Venere. Japonska snuje podobno odpravo do trojanskih asteroidov Okeanos sredi prihodnjega desetletja, Nasa si obeta testiranje plovil s solarnimi jadri, ki bi potovala globoko v vesolje v prihodnjih letih. Ker takšna plovila sčasoma dosegajo velike hitrosti, veljajo za eno od možnosti medzvezdnega potovanja.

Na falconu tudi atomska ura

Na raketi, katere vzlet je predviden za 25. junij ob 5.30 po našem času, bo 24 vladnih in raziskovalnih satelitov. Dostavili jih bodo v tri orbite, zato so polet pri Spacexu označili za enega najzahtevnejših v zgodovini. Med tovorom sta tudi nova 16-kilogramska testna vesoljska atomska ura in satelit s hidroksilamonijevim nitratom, novim alternativnim gorivom, ki naj bi izboljšalo delovanje vesoljskih plovil in nadomestilo zelo strupeni hidrazin.