Podroben posnetek sosednje galaksije v Trikotniku (VIDEO)

Za znanstvenike je tretja največja galaksija v Krajevni skupini zanimiva, ker se v njej zelo hitro rojevajo zvezde.
Objavljeno
08. januar 2019 09.33
Posodobljeno
08. januar 2019 10.07
Galaksija v Trikotniku ali Messier 33. Fotografija je mozaik 54 posameznih posnetkov vesoljskega teleskopa Hubble. 
FOTO: NASA, ESA, and M. Durbin, J. Dal
Vesoljski teleskop Hubble je posnel najbolj podrobno fotografijo sosednje galaksije v Trikotniku, znane tudi pod imeni Messier 33, M33 ali NGC 598. Spiralna galaksija je tretja največja v Krajevni skupini 54 galaksij, med katerimi je največja Andromeda, sledi ji naša Rimska cesta. Preostale v skupini so pritlikave galaksije, ki krožijo okoli ene izmed treh naštetih.

Galaksija, ki je ime dobila po ozvezdju Trikotnik, ob katerem navidezno leži, je od nas oddaljena tri milijone svetlobnih let.

image
Sestavljena fotografija posnetkov zemeljskih teleskopov in Hubbla. FOTO: NASA, ESA, Digitized Sky Survey 


S 40 milijardami zvezd je eden najbolj oddaljenih nebesnih objektov, ki jih v idealnih pogojih brez motečega svetlobnega onesnaževanja lahko opazimo s prostim očesom kot majhno zamegljeno packo v ozvezdju na severnem nebu, navajajo na spletni strani vesoljskega teleskopa, pri upravljanju katerega sodelujeta evropska in ameriška vesoljska agencija.

Fotografija je mozaik 54 fotografij.



Galaksija je sicer v skupini res tretja največja, a je hkrati tudi najmanjša spiralna galaksija v skupini, saj meri le okoli 60.000 svetlobnih let. Andromeda ima premer kar 200.000 svetlobnih let, Rimska cesta pa okoli 100.000, so navedli na spletni strani. Seveda imata zadnji dve galaksiji bistveno več zvezd, a galaksija v Trikotniku nima tako imenovane prečke svetlih zvezd, ki pri spiralnih galaksijah poteka iz jedra prek osrednjega dela. Galaksije s prečko so manj pogoste, saj svetle zvezde prečke ne živijo dolgo.

Galaksija ima veliko plina in prahu, iz česar hitro nastajajo nove zvezde. Zvezde, težke kot naše Sonce, se po navedbah spletne strani vesoljskega teleskopa rojevajo na vsaki dve leti. Ravno ta plin in rojevanje novih zvezd sta bila vzroka, da so znanstveniki želeli galaksijo podrobneje spoznati.

image
Galaksija M33, kot so jo posneli teleskopi Evropskega južnega observatorija. FOTO: ESO/Digitized Sky Survey 2. Ackn
Povezane vsebine