Polovica zaposlenih se je že preselila v nove laboratorije
Danes so slovesno odprli prostore Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Ta predstavlja zelo pomembno raziskovalno infrastrukturo, ki pomeni tako mejnik v razvoju inštituta kot vseh ved o živem v Sloveniji.
Investicija skupaj obsega več kot 30 milijonov evrov, 80-odstotno je financirana iz evropskih kohezijskih sredstev, preostalo pa iz državnega proračuna. Gradnja se je začela julija lani, zdaj se je zaključila gradnja prvega dela stavbe, do oktobra letos bodo zgradili še drugi del.
Danes je minister za področje znanosti Igor Papič skupaj s tremi direktorji NIB – ki so v zadnjih 15 letih vsak v svojem mandatu uspešno vodili in pripeljali ta izjemno pomembni projekt k cilju – odprl prvo fazo novega raziskovalnega centra. Maja Ravnikar, direktorica NIB, je ob tem povedala: »V prvi del Biotehnološkega stičišča, kjer prevladujejo laboratoriji in raziskovalni prostori, se je preselilo več kot sto, torej polovica vseh zaposlenih na inštitutu, in sicer oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo ter oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka. V drugi etapi konec tega leta pa se selijo še oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov ter podporne službe. Gre za prelomni korak Nacionalnega inštituta za biologijo in hkrati za pomembno pridobitev celotne slovenske znanosti.«
BTS – NIB leži ob Večni poti v Ljubljani, postavljen v občutljivo območje med nasadom japonskih češenj, ki jim jih je uspelo skoraj v celoti ohraniti, in mokriščem, posebej zaščitenim naravnim habitatom. Končna skupna neto površina novega raziskovalnega centra je 6646 kvadratnih metrov. Projekt je arhitekturno zasnoval David Mišič iz arhitekturnega biroja Styria Arhitektura, izvajalec del je Kolektor Koling, nadzornik gradnje pa podjetje Elea iC.
Podelili tudi nagrade Miroslava Zeia in priznanja NIB
Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB za leto 2022 je prejela prof. dr. Metka Filipič, ki je od leta 2005 do 2022 vodila oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Njeno znanstveno delo obsega raziskave molekularnih mehanizmov genotoksičnega in potencialno karcinogenega delovanja naravnih in antropogenih onesnažil okolja, kot so cianobakterijski toksini, nanodelci, heterociklični aromatski amini, ostanki zdravil v okolju, kovine, kot tudi raziskave mehanizmov zaščitnega delovanja snovi naravnega izvora proti genotoksičnim učinkom prehranskih in okoljskih karcinogenov. V teh področjih je pustila trajen pečat znanstvene odličnosti, so pojasnili na inštitutu.
Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti NIB za leto 2022 sta prejeli doc. dr. Špela Baebler in dr. Iva Hafner-Bratkovič. Doc. dr. Špela Baebler je višja znanstvena sodelavka in namestnica vodje delovne enote Omike oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB. Raziskave usmerja v dešifriranje molekulskih odzivov rastlin na viruse z orodji sistemske biologije, razvoj orodij za analizo in interpretacijo podatkov ter uporabo transkriptomike v biotehnologiji, ekotoksikologiji in farmaciji. Dr. Iva Hafner Bratkovič, znanstvena svetnica na odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, izkazuje izjemen znanstveni opus v zadnjih petih letih na področju ved o življenju in še posebej imunologije, z dosežki na svetovnem nivoju. Rezultati njenih raziskav pojasnjujejo molekulske mehanizme v procesu naravne signalizacije, ki so pomembni za pojasnitev in potencialno tudi zdravljenje vnetnih bolezni, še posebej bolezni, povezanih s staranjem in rakom.
Nagrado Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju dejavnosti NIB za leto 2022 pa je prejel Tihomir Makovec, ki se je v desetletjih dela na Morski biološki postaji Piran NIB izkazal kot zanesljiv vodja potapljaške baze, izjemen podvodni fotograf ter inovator. Njegova inovativnost se izkazuje v izboljšavah in postavitvi novih sistemov za opazovanje morskih organizmov in dogajanja pod morjem. Priznanja NIB so dobili tudi novi doktorji znanosti, in sicer so to: dr. Katarina Bačnik, dr. Timotej Turk Dermastia, dr. Marc Paul Rivares, dr. Rok Šturm in dr. Eva Turk. Med njimi so zaradi vrste pomembnih objav v prvem avtorstvu in citatov nagrade NIB za izjemno doktorsko delo dobili dr. Katarina Bačnik, dr. Rok Šturm in dr. Eva Turk.
