Polž s super lepilom

Znanstveniki so ugotovili, da se prilepki na podlago ne prisesajo ampak prilepijo.

Objavljeno
18. junij 2020 06.00
Posodobljeno
18. junij 2020 06.00
Prilepki z najmočnejšim lepilom živijo ob obalah Južne Afrike in zdržijo silo, ki jo utvari stokilogramska utež oziroma en kilonewton. Foto Victor Kang Afp
Človek bi pomislil, da smo prebivalci ob Jadranskem morju vedeli ves čas, kar so britanski znanstveniki ugotovili šele zdaj: polžkom latvicam ali prilepkom pri pritrjevanju na skale ne pomaga vakuum v kombinaciji z močno mišico, kakor so znanstveniki domnevali doslej, ampak super lepljiva sluz, ki jo izločijo iz spodnjega dela telesa.

Slovensko ime za Patello vulgato se je potemtakem izkazalo za povsem natančno, saj se ta bitja, ki jih mnogi zamenjujejo za školjke, na podlago torej prilepijo, in to tako močno in hitro, da jih je pogosto skoraj nemogoče odlepiti z golimi rokami. Južnoafriški prilepki naj bi zdržali celo silo, ki jo povzroči stokilogramska utež. »Če bi takšnega polža pripravili do tega, da bi se prilepil na vaš strop, bi verjetno zdržal vašo težo,« je povedal Victor Kang, doktorski študent s cambriške univerze, ki je sodeloval pri raziskavi, objavljeni v reviji Royal Society Open Science.

Raziskovalna ekipa je sicer potrdila, da nekaj sile prispeva tudi površinska napetost oziroma vakuum pod telesom, a bistveno premalo, da bi samo s tem lahko pojasnili moč oprijema. Še vedno pa ni jasno, kako lahko polžki, ko so ogroženi, lepilo aktivirajo tako hitro.

Raziskovalci so opravili analizo lepljivega izločka in v njem določili kar 171 proteinskih zaporedij in nekaj molekul sladkorjev. Odkritje bo v prihodnosti lahko vodilo do razvoja močnih sintetičnih lepil, ki bodo odporna proti vodi in biorazgradljiva. Skromni prilepki, ki dihajo s škrgami, a lahko nekaj časa preživijo tudi na suhem, so nam v preteklosti že razkrili, da so njihovi drobni zobje, s katerimi z morskega dna strgajo alge, eden najtrših bioloških materialov na planetu.