Videti ste neverjetno, od tu zgoraj ste videti kot eno

Ob 1.49 po srednjeevropskem času so zabrneli glavni motorji evropskega servisnega modula (ESM) kapsule orion in delovali šest minut. V tem kratkem času so motorji kapsulo in posadko v njej potisnili v globoko vesolje. Astronavti Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in Jeremy Hansen so »pobegnili« iz Zemljine orbite in se usmerili k naši najbližji nebesni sosedi.

Evropski servisni modul, ki ga je zgradila Esa v sodelovanju z evropsko industrijo pod vodstvom Airbusa, je srce vesoljskega plovila orion. Zagotavlja vse, kar vesoljsko plovilo in njegova posadka potrebujeta v vesolju: zrak, vodo, energijo, nadzor temperature in pogon.

»Prvič po odpravi Apollo 17 leta 1972 so ljudje zapustili Zemljino orbito. Orion s posadko prvič deluje v globokem vesolju, zbiramo pomembne podatke in se na vsakem koraku učimo,« je dejala Lori Glaze, vodja direktorata za razvoj odprav pri Nasi. »Pred nami je intenzivnih osem dni,« je dodala.

Orion je ob prižigu motorjev proizvedel 26,7 kilonjutona, kar je, kot so pojasnili pri Nasi, dovolj, da bi avtomobil od nič do 96 kilometrov na uro pospešil v 2,7 sekunde. Orion je imel v tem času maso 26 ton, porabil je 450 kilogramov goriva, so še navedli pri Nasi. Orion je v tem času pospešil do hitrosti 25.000 kilometrov na uro, kar je dovolj, da izstopi iz orbite v globoko vesolje.

»Po uspešnem manevru za usmeritev proti Luni se posadka tukaj zgoraj počuti zelo dobro, zato smo želeli sporočiti vsem po svetu, ki so prispevali k uresničitvi misije Artemis, da smo v vsaki sekundi tega zagona občutili moč vaše vztrajnosti,« je dejal astronavt Jeremy Hansen iz Kanadske vesoljske agencije. »Človeštvo je ponovno pokazalo, česa smo sposobni,« je dodal.

Prižig motorjev

»Ker ne bo več nobenega drugega daljšega zagona motorjev, ampak bodo sledili le kratki prižigi za popravljanje smeri tu in tam, to pomeni, da si lahko privoščimo, da velik del goriva servisni modul porabi za usmeritev proti Luni,« je pojasnil Luca Fossati, inženir za operacije evropskega servisnega modula pri Esi. 

Orion – prvi dan poleta FOTO: Esa/Nasa

Pri teh operacijah gre za skrbno načrtovano zaporedje dogodkov, so še pojasnili pri Evropski vesoljski agenciji. »Merila za izvedbo ali prekinitev vžiga motorjev so v celoti zapisana v pravilih leta,« je razložil Tobias Langener, vodja projekta pogonskega sistema ESM pri Esi. 

»Vsi sistemi morajo izpolnjevati pravila. Nekaj ur pred vžigom se vzpostavi zveza z vsemi postajami. Vsi poročajo, ali je zagon mogoč ali ne, nato vodstvo odobri manever in letalski kontrolorji ga izvedejo,« je dejal. Dejstvo je, da ko so se motorji prižgali, je orion zapustil orbito. To je bila točka, ko sta orion in posadka zavezana k najmanj osemdnevni poti, ki vodi okoli Lune in šele nato nazaj na Zemljo.

Orion potuje po tako imenovani prosti povratni poti, ko se zavihti okoli Lune, pri tem se v veliki meri zanašajo na naravne gravitacijske sile Lune in Zemlje, motorji so še vedno potrebni za popravljanje smeri, vendar v manjši meri. Po načrtih bodo izvedli še tri prižige motorjev na poti do Lune in tri nazaj. Morda bo potreben še kakšen. »Ker je na krovu posadka, lahko nastanejo motnje, na primer zaradi gibanja posadke ali izpuščanja plinov pri odlaganju urina,« je pojasnil Fossati. »To verjetno ne bo spremenilo orionove tirnice, lahko pa nekoliko spremeni njegov položaj, kar lahko pogonski motorji brez težav popravijo.«

Dobro počutje posadke

Odprava Artemis 2 se je brezhibno začela z izstrelitvijo vesoljskega lansirnega sistema ali rakete SLS 2. aprila ob 0.35 po našem času. Ko je raketa potisnila orion v vesolje, so se odprli solarni paneli, ki črpajo sončno energijo za napajanje plovila, hkrati ima servisni modul tudi lastno gorivo za prižiganje motorjev. Približno 49 minut po izstrelitvi se je orion utiril v visoko eliptično orbito okoli Zemlje, naslednjih 24 ur je posadka preverjala sisteme, med drugim so kapsulo orion, ki so ji tokrat nadeli ime Integrity, ročno pilotirali.

Prav tako so že preizkusili komunikacijske kanale z mrežo radijskih anten globokega vesolja (Deep Space Network – gre za mrežo, po kateri teče komunikacija tudi z najbolj oddaljenimi vesoljskimi sondami, denimo Voyagerjem), posadka je lahko slekla oranžne skafandre, nekaj ur so lahko tudi spali, nekaj časa pa so tudi že telovadili na napravi, ki jim omogoča izvajanje počepov, dvigovanja uteži ali veslanja, med drugim pa so tudi že morali popravljati stranišče. Naprava za telovadbo je majhna, velika kot kovček, saj je prostor omejen. Na Mednarodni vesoljski postaji imajo, denimo, precej boljši »fitnes«, med drugim imajo tudi tekaško stezo.

Seveda pa so si vzeli tudi čas, da gledajo skozi okno. »Nič te ne pripravi na ta osupljivi razgled na tvoj domači planet,« je dejala astronavtka Koch.

Poveljnik odprave Wiseman je trenutek, ko je posadka zagledala Zemljo v celoti, opisal: »Videti je celoten globus od pola do pola, videti je Afriko, Evropo, in če se pozorno pogleda, tudi severni sij. To je bil najbolj spektakularen trenutek, ki nas je vse štiri za trenutek ustavil.«

»Zelo všeč mi je tu zgoraj,« je pridal Hansen, astronavt Kanadske vesoljske agencije, za katerega je to prvi polet v vesolje, medtem ko so preostali ameriški astronavti že bivali na mednarodni vesoljski postaji. 

»Verjemite nam, da ste videti neverjetno, da ste videti čudoviti in od tu zgoraj ste videti kot eno. Homo sapiens je ena vrsta, ne glede na to, kje živite ... vsi smo eno ljudstvo,« je poudaril Glover, ki je prvi temnopolti, ki bo obletel Luno. 

Naprava za telovadbo FOTO: Nasa  

»Člani posadke se odlično počutijo,« je poudaril Judd Frieling, vodja poleta. »Nič ne kaže na to, da bi imeli kakršne koli težave.« 

Sončni mrk

Posadka bo zdaj preživljala dneve v pripravah na ponedeljek, ko bodo najbliže Luni. Takrat bodo imeli približno šest ur, da natančno dokumentirajo geološke značilnosti na nam nevidni strani. Območje bo le delno osvetljeno, fotografije bodo tako polne razvlečenih senc, kar bo omogočilo boljšo predstavo o nagubanosti površja, kot pa če bi bilo površje polno osvetljeno.

Astronavti bodo deležni tudi sončnega mrka, ki bo trajal eno uro – tega bodo lahko opazovali ob koncu obleta. Gledano iz oriona se bo Sonce skrilo za Luno, ki bo v temi, to bo priložnost, da morda uzrejo trk meteorita s površjem. Opazovali bodo lahko tudi sončevo korono.

Še več člankov o odpravi Artemis 2 najdete na tej povezavi.