Poslastici, ki nam ju pripravlja julijsko nebo 

Konec meseca bomo lahko opazovali popolni Lunin mrk, ki bo najdaljši v tem stoletju, Mars pa bo Zemlji najbliže po letu 2003. 

Objavljeno
02. julij 2018 12.45
Posodobljeno
02. julij 2018 15.09
Popolni Lunin mrk FOTO: AFP
Julij je za marsikoga eden najlepših mesecev v letu, saj je poletje na vrhuncu (no, sedanje vreme ne sovpada s to trditvijo). Odpravimo se na lepše, na dopustu pozabimo na tegobe vsakdanjika

Tople noči so kot naročene za poglede v nočno nebo in letošnji julij ima kaj ponuditi. Konec meseca bomo lahko opazovali popolni Lunin mrk, ki bo najdaljši v tem stoletju, Mars pa bo Zemlji najbliže po letu 2003. 

Luna bo mrknila v noči s 27. na 28. julij, kar bomo lahko spremljali v večjem delu Evrope, Afriki in Aziji. Mrk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v črti, naš planet je na sredini. Zaradi Zemljine sence se od Lune svetloba ne more več odbijati, zato postane temna, ne pa povsem črna, ker jo del Sončeve svetlobe zaradi loma v naši atmosferi kljub vsemu doseže. Luna se med mrkom obarva rdečkasto, ker se večina modre svetlobe v ozračju razprši, od tod tudi njeno zlovešče ime »krvava luna«. 

Tokrat bo mrk izjemno dolg, saj bo Luna Zemljino senco prečkala po sredini. Luna bo v senci skoraj štiri ure, popoln mrk pa bo trajal uro in 43 minut.  

Kot omenjeno, v igri zvezde, planeta in naravnega satelita bomo, če bo sodelovalo tudi vreme, lahko uživali tudi v Sloveniji. Začetka (ob 20.24 po našem času), ko bo Luna pritavala do sence, ne bomo videli, ker bo še pod obzorjem, delni mrk bomo nato že lahko spremljali, prav tako začetek popolnega mrka ob 21.30 po našem času. Vrh mrka bo ob 22.22, popolni mrk pa se bo končal ob 23.13. Nato bomo lahko uživali v osvetljevanju Luninega obraza, delni mrk se bo končal ob 0.19 (28. julija), povsem iz sence pa bo Luna izšla ob 1.28. 


Mars se nam bo približal 


Prav tako 27. julija bo v opoziciji Mars, kar se zgodi vsakih 26 mesecev. Gre za enako zaporedje kot zgoraj, da so v vrsti Sonce, Zemlja (na sredini) in Mars, na katerem zdaj divja globalni peščeni vihar. Opozicija se lahko zgodi v kateri koli točki na orbiti, a na vsakih 15 ali 17 let se zgodi, ko je Mars v točki perihelij (v prisončju, ko je planet Soncu najbliže) in takrat je še posebno blizu Zemlji. 

image
Mars in Zemlja bosta konec meseca najbližje po letu 2003. FOTO: Nasa


Še bliže kot v opoziciji bosta nekaj dni kasneje, 31. julija, saj sta tirnici eliptični, Marsova še bolj kot Zemljina, svoje dodajo še gravitacijske sile drugih planetov, ki vplivajo na orbite. Najbliže v skoraj 60.000 letih sta si bila planeta leta 2003, ko je bil rdeči planet od modrega oddaljen 55,8 milijona kilometrov. Ta rekord bo ostal nedotaknjen do 28. avgusta 2287. Teoretično je možno, da bi bila razdalja le 54,6 milijona kilometrov, a planeta se »v optimalnih razmerah«, ker po orbitah potujeta z različno hitrostjo, le redko ujameta. 

Kako pa bo letos? Ko bo v opoziciji, bo razdalja med planetoma 57,8 milijona kilometrov, ko si bosta najbliže, pa 57,6 milijona kilometrov. Mars, ki ga na nočnem nebu prepoznamo po značilni rdeči barvi, bo tako postajal vse svetlejši. Nikakor pa ne bo tako svetel in velik kot Luna, kot trdi viralno sporočilo, ki po spletu kroži že od leta 2003 in ga v teh dneh znova naplavlja na površje.