Potovanja v oddaljene paradiže uničujejo planet

Varstvo okolja: Kot potencialni povzročitelj podnebnih sprememb turizem negativno vpliva na stanje v številnih turističnih območjih
Fotografija: Turistična panoga ima vse večji globalni ekološki vpliv. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Turistična panoga ima vse večji globalni ekološki vpliv. FOTO: Reuters

Sedanje obdobje je prvo v zgodovini, ko si lahko srednje premožni ljudje, ki živijo v gospodarsko srednje razvitih državah, privoščijo eksotična potovanja na druge celine. Seveda pa bo vsak, ki o turizmu vsaj deloma razmišlja z vidika povečevanja izpustov ogljikovega dioksida in s tem segrevanja Zemlje, posumil, da je eden od povzročiteljev teh izpustov tudi turizem.

To je v študiji Ogljični odtis v svetovnem turizmu, nedavno objavljeni v reviji Nature Climate Change, znanstveno potrdilo šest raziskovalcev s sydneyjske in queenslandske univerze, tajvanske državne univerze Čeng Kunga in agencije za fiskalno politiko pri indonezijskem finančnem ministrstvu.

Turizem je v marsikateri državi močna gospodarska panoga. Celoten turistični promet se ponaša s tri- do petodstotno letno rastjo, kar je več od stopnje rasti mednarodne trgovine. Delež turističnih storitev in dejavnosti, neposredno ali posredno povezanih s turizmom, je bil predlanskim 10,2 odstotka svetovnega bruto proizvoda. V tem letu je turizem v svetovno gospodarstvo prispeval 8270 milijard dolarjev, pri čemer se je 1220 milijard nateklo od mednarodnega turizma, torej od potovanj zunaj meja matične države. Kot napovedujejo, bo svetovni turizem do leta 2025 dosegel štiriodstotno letno rast, zato mora biti tudi ta sektor pod budnim nadzorom strokovnjakov.

Jasno je, da ima tako obsežna dejavnost velik ekološki vpliv. Najbolj problematičen vidik turizma je transport, v katerem se porabljajo orjaške količine energije in nastajajo izpusti velikanskih količin ogljikovega dioksida. Kot potencialni povzročitelj podnebnih sprememb turizem negativno vpliva na stanje v številnih turističnih območjih, tako v zimskih letoviščih (manj snega) kot v letoviščih ob morju (dviganje morske gladine, pogostejša neurja).


Američani z največjim ogljičnim odtisom


Turisti puščamo za seboj ogljični odtis, s tem ko trošimo gorivo v avtomobilih in letalih, s katerimi se vozimo na počitnice. Pri tistih iz gospodarsko razvitih držav je velik del izpustov CO2 posledica potovanj z letali, pri onih iz manj premožnih držav pa prevladujejo prevozi po kopnem. Poleg tega nastajajo izpusti ogljikovega dioksida v hotelirstvu in gostinstvu, zaradi kongresnih dejavnosti, nakupovanja ...

Pri prejšnjih ocenah izpustov, ki jih povzroča turizem, niso upoštevali dejavnosti turističnih dobavnih verig. Avtorji študije so izračunali, da so se s turizmom povezani izpusti ogljikovega dioksida med letoma 2009 in 2013 povečali s 3,9 na 4,5 gigatone. To pa je okoli osem odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Turizem neposredno povzroča 2,9 gigatone izpustov, preostali nastajajo zaradi njegovih dobavnih verig.
 

Najbolj na udaru Maldivi


Analiza območij oziroma dežel, v katerih in zaradi katerih (če prištejemo izpuste ogljikovega dioksida, ki nastajajo med potovanji do teh dežel) je ogljični odtis največji, je pokazala, da so na vrhu seznama nekatere otoške države, ki so zelo oddaljene od celin. Turisti morajo do tja leteti zelo daleč. Prvi na tej listi so Maldivi, kjer na prebivalca pride skoraj pet ton izpustov, nastalih zaradi turizma. Sledijo Nemčija, Nova Zelandija, Mavricij, ZDA, Ciper, Sejšeli, Avstralija, Kanada, Malta. Na Malti in Cipru povzročajo levji delež turističnega ogljičnega odtisa tuji turisti.

Zanimivo si je ogledati tudi turistične smeri, na katerih nastaja največ ogljikovega dioksida. V svetovnem merilu je to turistični promet iz ZDA v Kanado, sledijo pa smeri ZDA–Mehika, ZDA–Velika Britanija in ZDA–Japonska. Na šestem mestu je pretok turistov iz Kanade v ZDA, zatem se uvrščajo smeri Tajska–Kitajska, Malezija–Singapur, Rusija–Ukrajina (avtorji študije očitno pripisujejo Krim Ukrajini, čeprav si ga je prisvojila Rusija).

V svetovnem odtisu toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi turizma, je 72 odstotkov ogljikovega dioksida. Izpusti tega plina so v glavnem posledica izgorevanja goriv, obdelave tal in drugih oblik uporabe zemljišča v turistične namene. Preostali del toplogrednih plinov večinoma odpade na metan, ki nastaja predvsem pri živinoreji ter črpanju nafte inplina. Na izpuste didušikovega oksida in drugih toplogrednih plinov turizem nima posebnega vpliva.

Analiza je pokazala, da je ogljični multiplikator v turizmu (približno kilogram CO2 na vsak dolar končnega povpraševanja) bistveno večji kot v drugih dejavnostih, celo tistih, ki so prav tako velike povzročiteljice izpustov. V industrijski proizvodnji na dolar končnega povpraševanja ustvarijo 0,8 kilograma CO2, v gradbeništvu pa 0,7. Ogljični multiplikator turizma precega celo svetovno povprečje poslovnih panog, ki je 0,75 kilograma CO2.
 

Zabava bogatih


Tridesetodstotno povečanje izdatkov, povezanih s turizmom, ki so ga zaznali od leta 2009 do 2013, je izničilo vsa prizadevanja za omejevanje izpustov CO2. Ogljični odtis svetovnega turizma se je tako v navedenem obdobju povečal za 14 odstotkov.
Ko neka država doseže 40.000 dolarjev bruto domačega proizvoda na prebivalca, lahko vsakih dodatnih deset odstotkov rasti poveča njen ogljični odtis celo za 13 odstotkov.

Torej je turizem, ko gre za že premožne, nadpovprečno prožen, saj povečevanje povpraševanja po turističnih storitvah presega rast prihodkov. Povpraševanje po turističnih storitvah raste celo hitreje od povpraševanja po drugih izdelkih in storitvah osebne porabe.

Avtorji študije so pripravili tudi projekcijo svetovnih turističnih izpustov CO2 do leta 2025. Če se bo uresničila optimistična različica in se bo bruto domači proizvod na prebivalca povečal za 2 odstotka na leto, hkrati pa se bo za 4 odstotke zmanjšal izpust ogljikovega dioksida (predvsem zaradi pogozdovanja), se bo turistični ogljični odtis ustavil pri petih gigatonah CO2 na leto. Če se bo nadaljevalo po starem, torej s 4,2-odstotno rastjo svetovnega bruto domačega proizvoda na prebivalca ob letnem 2,7-odstotnem zmanjševanju izpustov, pa se bo turistični ogljični odtis še naprej povečeval za dobre 3 odstotke na leto, tako da bo leta 2025 dosegel 6,5 gigatone CO2.

Te izpuste je težko zajeziti, ne le zato, ker ZDA ne priznavajo pariškega podnebnega sporazuma, ampak ker je najmanj 15 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi svetovnega turizma, izvzetih iz tega sporazuma. V njem med drugim ne upoštevajo mednarodnega letalskega prometa in plovbe ladij, ki za pogon uporabljajo nafto. Prav letalski promet pa ima v svetovnem turističnem ogljičnem odtisu približno petinski delež.
 

Nič kaj nežna alternativa


Turizem torej glede ogljičnega odtisa ni prav nič nedolžen v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami. Ker številne države v zadnjem času veliko vlagajo v povečevanje turističnih zmogljivosti, avtorji študije opozarjajo, da takšna razvojna politika ne vodi k izboljšanju omejevanja izpusta toplogrednih plinov.

Ti znanstveni rezultati bi morali Svetovno turistično organizacijo ter Svetovni svet za potovanja in turizem navesti k razmišljanju o tem, ali naj nadaljujejo strategijo spodbujanja razvojnih turističnih naložb tudi v turistično že razvitih območjih.

Svetovna turistična organizacija prepoznava vse te izzive in zato turistom priporoča, naj raje potujejo v manj oddaljene kraje, naj med potovanji uporabljajo javna prevozna sredstva in naj se izogibajo poletom z letali. Po drugi strani poskušajo ponudnike turističnih storitev spodbuditi k temu, da bi kar najbolj izboljšali energetsko učinkovitost.

Komentarji: