Povprečna nevtronska zvezda ima premer 22 kilometrov

Nevtronske zvezde so med najtežjimi, a hkrati po premeru najmanjšimi nebesnimi telesi v vesolju. A kako velike so?

Objavljeno
11. marec 2020 15.00
Posodobljeno
11. marec 2020 15.00
Umetniška upodobitev zlitja nevtronskih zvezd v kilonovo. Ob kilonovi se v vesolje sprostijo tudi zlato in platina.  FOTO: University of Warwick/Mark Garli
Mednarodna skupina raziskovalcev je natančno proučila zlitje binarnega nevtronskega sistema GW170817, ki so ga zaznali 17. avgusta 2017. Ugotovili so, da ima povprečna nevtronska zvezda polmer enajst kilometrov. Hkrati so dognali, da črne luknje ne raztrgajo nevtronske zvezde, ampak jo posrkajo celo, razen če je luknja majhna ali se vrti zelo hitro. Le v tem primeru bi lahko občutljivi zemeljski instrumenti zaznali še elektromagnetni spekter, ne le gravitacijskih valov.

​»Zlitje binarnih nevtronskih zvezd so zlati rudniki informacij,« je komentiral Collin Capano, raziskovalec z nemškega inštituta Maxa Plancka za gravitacijsko fiziko in glavni avtor študije, objavljene v reviji Nature Astronomy.

»Nevtronske zvezde so med najgostejšimi materijami v vidnem vesolju. So tako goste in kompaktne, da bi jih lahko opisali kot en samo atomsko jedro, veliko kot mesto. Z ugotavljanjem lastnosti teh zvezd lahko razkrijemo temeljno fiziko, ki vlada snovi na subatomski skali,« je razložil.

Tipična nevtronska zvezda, ki je 1,4-krat težja od našega Sonca – to ima polmer 696.340 kilometrov – ima polmer od 10,4 do 11,9 kilometra.

Nevtronske zvezde so ostanek supernove. Kako se materija iz nevtronov obnaša, je še uganka, saj nikakor ne moremo vzpostaviti takšnega stanja v zemeljskih laboratorijih. Fiziki predlagajo različne modele, a se ne ve, kateri je pravi. Marsikaj pa lahko povedo zlitja takšnih zvezd.

Dogodek GW170817 je poleti 2017 dodobra vznemiril znanstvenike, saj so ob tem zaznali ne le gravitacijske valove, ampak tudi elektromagnetni spekter dogodka. Pri tem so ugotovili, da se je ob zlitju v vesolje sprostila ogromna količina težkih elementov, med njimi tudi zlato in platina. Zlitje dveh objektov, velikih kot mesto, se je sicer zgodilo pred 120 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri.