Pozdravljen, (domnevni) drugi medzvezdni obiskovalec
Po objektu ‘Oumuamua bi bil Borisov šele drugi opazovani intergalaktični obiskovalec v našem Osončju.
Odpri galerijo
Tako je bil komet videti 10. septembra s teleskopom na Havajih. FOTO: Canada-France-Hawaii Telescope
Potem ko je oktobra 2017 ogromno prahu dvignil 'Oumuamua, ki ni bil ostanek vesoljske ladje, je astronomska srenja zdaj na nogah zaradi novega kamna, ki je v Osončje morda priromal iz medzvezdnega prostora.
Obiskovalca z uradnim imenom C/2019 Q4 (Borisov) je 30. avgusta letos opazil Genadij Borisov na observatoriju Margo na Krimu. Znanstveniki še niso potrdili, da gre za medzvezdni komet. Kamen še vedno potuje proti Soncu, a se nahaja za Marsovo orbito, Zemlji pa ne bo prišel bliže od 300 milijonov kilometrov, so sporočili iz Nase.
Vanj so usmerjeni tako ameriški kot evropski teleskopi, da bi ugotovili točno pot in njegov izvor. Trenutno je od Sonca oddaljen okoli 420 milijonov kilometrov, perihelij bo doživel 8. decembra, ko se mu bo približal na 300 milijonov kilometrov. Trenutno po besedah Davida Farnocchia iz Nasinega centra za preučevanje vesoljskih objektov blizu Zemlje domnevni medzvezdni popotnik po našem Osončju drvi s hitrostjo 150.000 kilometrov na uro, kar je precej nad hitrostmi, ki jih dosegajo objekti, ki sicer na tej oddaljenosti krožijo okoli sonca. »Velika hitrost kaže ne le na to, da kamen izvira iz območja zunaj našega Osončja, ampak tudi, da ga bo znova zapustil.«
Znanstveniki menijo, da gre za komet, saj za seboj pušča sled, kar namiguje, da je osrednje telo sestavljeno z ledu, ki se ob približevanju toplemu Soncu tali in za seboj pušča oblak pare in prahu. Njegov premer je po ocenah od 2 do 16 kilometrov.
Potuje pa po delu Osončja, kamor večji teleskopi niso usmerjeni. Bo pa komet viden z bolj profesionalno opremo, je povedal Farnocchia: »Objekt bo najbolj svetel sredi decembra in bo z nekoliko večjimi teleskopi viden do aprila 2020. Potem ga bo do oktobra 2020 mogoče opazovati le še z velikimi teleskopi.«
Obiskovalca z uradnim imenom C/2019 Q4 (Borisov) je 30. avgusta letos opazil Genadij Borisov na observatoriju Margo na Krimu. Znanstveniki še niso potrdili, da gre za medzvezdni komet. Kamen še vedno potuje proti Soncu, a se nahaja za Marsovo orbito, Zemlji pa ne bo prišel bliže od 300 milijonov kilometrov, so sporočili iz Nase.
Vanj so usmerjeni tako ameriški kot evropski teleskopi, da bi ugotovili točno pot in njegov izvor. Trenutno je od Sonca oddaljen okoli 420 milijonov kilometrov, perihelij bo doživel 8. decembra, ko se mu bo približal na 300 milijonov kilometrov. Trenutno po besedah Davida Farnocchia iz Nasinega centra za preučevanje vesoljskih objektov blizu Zemlje domnevni medzvezdni popotnik po našem Osončju drvi s hitrostjo 150.000 kilometrov na uro, kar je precej nad hitrostmi, ki jih dosegajo objekti, ki sicer na tej oddaljenosti krožijo okoli sonca. »Velika hitrost kaže ne le na to, da kamen izvira iz območja zunaj našega Osončja, ampak tudi, da ga bo znova zapustil.«
Znanstveniki menijo, da gre za komet, saj za seboj pušča sled, kar namiguje, da je osrednje telo sestavljeno z ledu, ki se ob približevanju toplemu Soncu tali in za seboj pušča oblak pare in prahu. Njegov premer je po ocenah od 2 do 16 kilometrov.
Potuje pa po delu Osončja, kamor večji teleskopi niso usmerjeni. Bo pa komet viden z bolj profesionalno opremo, je povedal Farnocchia: »Objekt bo najbolj svetel sredi decembra in bo z nekoliko večjimi teleskopi viden do aprila 2020. Potem ga bo do oktobra 2020 mogoče opazovati le še z velikimi teleskopi.«
