Pred sondo Insight sedem minut groze (FOTO in VIDEO)
Danes bo Mars (morda) dobil novega robotskega prebivalca. Insight je le še nekaj ur oddaljen od najtežjih trenutkov misije, ko so na preizkušnji tako tehnologija kot živci.
Odpri galerijo
Insight je pred najtežjimi minutami v misiji. FOTO: NASA/JPL-Caltech
Večletno načrtovanje in skoraj sedemmesečno potovanje se danes stekata v manj kot sedem minut, v katerih nihče ne more storiti ničesar, razen stiskati pesti. V nekaj minutah mora plovilo Insight zmanjšati hitrost z 19.800 kilometrov na uro na osem kilometrov na uro in nežno pristati. V nekaj sekundah se morajo popolnoma natančno izvesti številni koraki, Mars, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne, pa svojih gostov ne sprejema prijazno.
»Dobre razloge imamo, da pristajanje na Marsu imenujemo 'sedem minut groze'. Nimamo daljinca za pristanek, zanesti se moramo na ukaze, ki smo jih prednastavili na plovilo. Leta smo se urili na testiranjih, se učili iz drugih misij in preučevali pogoje, ki nam jih lahko pripravi Mars. A do konca bomo trepetali, dokler se ne bo Insight ustalil v novem domu na ravnici na Marsu,« je razložil Rob Grover, vodja pristajanja na Marsu pri Nasinem tehnološkem laboratoriju za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory, kratica JPL).
V zadnjih nekaj urah so inženirji ameriške vesoljske agencije, kot so povedali na sinočnji novinarski konferenci, še nekoliko popravili smer leta plovila Insight, da bo pristalo na optimalnem mestu na Elizejski ravnici (Elysium Planitia) na Marsu.
Če bo.
Pristajanje na Rdečem planetu namreč ni mačji kašelj. Uspešnih je bilo manj kot polovica misij. Vsi koraki morajo biti popolni, Mars pa lahko s svojo tanko atmosfero in nižjo gravitacijo kot na Zemlji vedno pripravi kakšno presenečenje, je poudaril Tom Hoffman, vodja misije pri JPL, in priznal, da zadnje dni zaradi vznemirjenja in živčnosti slabše spi, a upa, da bo nocoj (po našem času) eksplodiral od veselja.
Vsekakor gre za prelomno misijo, ki bo prinesla nova spoznanja ne le o Marsu, ampak o vseh zemeljskih planetih v našem osončju in zunaj njega. Statični Insight je namreč opremljen z izjemno občutljivim seizmometrom SEIS, ki so ga razvili v Franciji in ki bo spremljal potrese in padce meteoritov, nemški instrument HP3, ki bo meril temperaturo planeta, bo zavrtal globlje kot katerakoli instrument, predvidoma do globine petih metrov (lahko sicer naleti na večjo skalo in globina tako imenovanega krtka ne bo tako globoka).
Tretji znanstveni instrument radiometer RISE pa bo spremljal, kako se Mars nagiba ob rotaciji okoli Sonca. Misija bo tako pogledala v daljno preteklost Marsa, saj se je aktivnost planeta bolj ali manj končala v prvi milijardi po oblikovanju, medtem ko sta Zemlja in Venera geološko še vedno zelo aktivni. Svetovi so se oblikovali iz enakega prvotnega materiala pred 4,5 milijarde let, nato so postali zelo različni. Zakaj njihova usoda ni bila enaka? O tem smo pisali TUKAJ.
Robotska roka bo znanstvene instrumente začela po planetu razporejati kmalu po pristanku, a bo trajalo dva ali tri mesece, da bodo na predvidenih mestih, medtem pa bodo kamere fotografirale kraj pred seboj.
Pristanek je zagotovo za širšo javnost eden najbolj vznemirljivih delov misije. Z raketo Atlas V sta z landerjem poletela tudi dva kot kovček velika satelita, ki bosta – njuno delovanje je namreč, kljub temu da gre za eksperimentalno tehnologijo, optimalno – kmalu lahko dostavila podatke, ali je Insight misija z zeleno kljukico ali rdečo piko. Glavna komunikacija bo sicer potekala prek dveh Nasinih orbiterjev Mars Reconnaissance in Mars Odyssey, a ti podatki bodo na voljo, kot pravijo pri Nasi, šele po nekaj urah od pristanka. Mala satelita, imenovana MarCO (Mars cube One), pa bosta lahko v nekaj sekundah obdelala in poslala signale, a do Zemlje bodo potovali osem minut in sedem sekund, saj je dogajanje od nas oddaljeno 146 milijonov kilometrov.
»Dobre razloge imamo, da pristajanje na Marsu imenujemo 'sedem minut groze'. Nimamo daljinca za pristanek, zanesti se moramo na ukaze, ki smo jih prednastavili na plovilo. Leta smo se urili na testiranjih, se učili iz drugih misij in preučevali pogoje, ki nam jih lahko pripravi Mars. A do konca bomo trepetali, dokler se ne bo Insight ustalil v novem domu na ravnici na Marsu,« je razložil Rob Grover, vodja pristajanja na Marsu pri Nasinem tehnološkem laboratoriju za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory, kratica JPL).
Sedem minut groze in nestrpnega pričakovanja na signal, da je lander Insight preživel pristajanje na Marsu, bomo nocoj po 20. uri v neposrednem prenosu iz Nasinih nadzornih centrov prenašali tudi na naši spletni strani.
Zadnji popravki smeri in neprespane noči
V zadnjih nekaj urah so inženirji ameriške vesoljske agencije, kot so povedali na sinočnji novinarski konferenci, še nekoliko popravili smer leta plovila Insight, da bo pristalo na optimalnem mestu na Elizejski ravnici (Elysium Planitia) na Marsu.
Če bo.
Pristajanje na Rdečem planetu namreč ni mačji kašelj. Uspešnih je bilo manj kot polovica misij. Vsi koraki morajo biti popolni, Mars pa lahko s svojo tanko atmosfero in nižjo gravitacijo kot na Zemlji vedno pripravi kakšno presenečenje, je poudaril Tom Hoffman, vodja misije pri JPL, in priznal, da zadnje dni zaradi vznemirjenja in živčnosti slabše spi, a upa, da bo nocoj (po našem času) eksplodiral od veselja.
Vsekakor gre za prelomno misijo, ki bo prinesla nova spoznanja ne le o Marsu, ampak o vseh zemeljskih planetih v našem osončju in zunaj njega. Statični Insight je namreč opremljen z izjemno občutljivim seizmometrom SEIS, ki so ga razvili v Franciji in ki bo spremljal potrese in padce meteoritov, nemški instrument HP3, ki bo meril temperaturo planeta, bo zavrtal globlje kot katerakoli instrument, predvidoma do globine petih metrov (lahko sicer naleti na večjo skalo in globina tako imenovanega krtka ne bo tako globoka).
Tretji znanstveni instrument radiometer RISE pa bo spremljal, kako se Mars nagiba ob rotaciji okoli Sonca. Misija bo tako pogledala v daljno preteklost Marsa, saj se je aktivnost planeta bolj ali manj končala v prvi milijardi po oblikovanju, medtem ko sta Zemlja in Venera geološko še vedno zelo aktivni. Svetovi so se oblikovali iz enakega prvotnega materiala pred 4,5 milijarde let, nato so postali zelo različni. Zakaj njihova usoda ni bila enaka? O tem smo pisali TUKAJ.
Robotska roka bo znanstvene instrumente začela po planetu razporejati kmalu po pristanku, a bo trajalo dva ali tri mesece, da bodo na predvidenih mestih, medtem pa bodo kamere fotografirale kraj pred seboj.
Zelo pomembno je, da se pravilno odprejo solarni paneli. FOTO: Lockheed Martin
Kako bo potekalo pristajanje?
Pristanek je zagotovo za širšo javnost eden najbolj vznemirljivih delov misije. Z raketo Atlas V sta z landerjem poletela tudi dva kot kovček velika satelita, ki bosta – njuno delovanje je namreč, kljub temu da gre za eksperimentalno tehnologijo, optimalno – kmalu lahko dostavila podatke, ali je Insight misija z zeleno kljukico ali rdečo piko. Glavna komunikacija bo sicer potekala prek dveh Nasinih orbiterjev Mars Reconnaissance in Mars Odyssey, a ti podatki bodo na voljo, kot pravijo pri Nasi, šele po nekaj urah od pristanka. Mala satelita, imenovana MarCO (Mars cube One), pa bosta lahko v nekaj sekundah obdelala in poslala signale, a do Zemlje bodo potovali osem minut in sedem sekund, saj je dogajanje od nas oddaljeno 146 milijonov kilometrov.
Pri Nasi so pripravili okvirni časovni trak, kako bo potekalo pristajanje (gre za čas, ko naj bi nadzorni center dobil signal, da se je neki korak izvedel; ure smo prilagodili na srednjeevropski čas):
20.40: ločitev potovalne stopnje, ki je uspešno pripeljala lander do Marsa, po ločitvi bo stopnja padla v atmosfero in izgorela
20.41: plovilo se bo postavilo v pravilen položaj pod kotom 12 stopinj za vstop v tanko atmosfero
20.47: vstop v atmosfero s hitrostjo 19.800 kilometrov na uro – začetek tako imenovanega obdobja »vstop, spust in pristanek« (angleško entry, descent and landing phase ali skrajšano EDL)
20.49: najvišja temperatura toplotnega ščita, ki se bo pri spuščanju segrel na okoli 1500 stopinj Celzija
15 sekund kasneje: najvišji negativni pospešek ali pojemek, intenzivno segrevanje lahko povzroči izgubo signala
20.51: odprtje 11,8 metra širokega padala
15 sekund kasneje: bo odpadel toplotni ščit
10 sekund kasneje: bo lander sprostil svoje tri noge
20.52: aktivacija radarja, ki bo meril hitrost in oddaljenost od tal
20.53: lander bo dobil prve radarske podatke
20 sekund kasneje: zgornja lupina in padalo se bosta odcepila
0,5 sekunde kasneje: se prižgejo retromotorji, potrebni za zadnji spust na tla in umik, da padalo in zgornji ščit ne padeta na lander
2,5 sekunde kasneje: začetek pravilnega usmerjenja za pristanek
22 sekund kasneje: lander začne zavirati na enakomerno hitrost s 27 na 8 kilometrov na uro
20.54: pristanek
21.01: pisk radijskega oddajnika landerja neposredno proti zemeljskim teleskopom, ki bo sporočal, da je Insight »živ in zdrav« (marsikdo bo sedem minut verjetno komaj dihal!)
Ne pred 21.04, a verjetneje šele jutri: prve fotografije landerja na Marsu
Potem bodo za inženirje sledile še mučne ure, saj pristanek še ne pomeni, da je lander pravilno delujoč. Nestrpno bodo čakali, da dobijo potrditev, ali so se odprli ključni solarni paneli.
2.35 (28. 11.): Orbiter Mars Odyssey bo poslal potrditev, da so se paneli odprli
20.40: ločitev potovalne stopnje, ki je uspešno pripeljala lander do Marsa, po ločitvi bo stopnja padla v atmosfero in izgorela
20.41: plovilo se bo postavilo v pravilen položaj pod kotom 12 stopinj za vstop v tanko atmosfero
20.47: vstop v atmosfero s hitrostjo 19.800 kilometrov na uro – začetek tako imenovanega obdobja »vstop, spust in pristanek« (angleško entry, descent and landing phase ali skrajšano EDL)
20.49: najvišja temperatura toplotnega ščita, ki se bo pri spuščanju segrel na okoli 1500 stopinj Celzija
15 sekund kasneje: najvišji negativni pospešek ali pojemek, intenzivno segrevanje lahko povzroči izgubo signala
20.51: odprtje 11,8 metra širokega padala
15 sekund kasneje: bo odpadel toplotni ščit
10 sekund kasneje: bo lander sprostil svoje tri noge
20.52: aktivacija radarja, ki bo meril hitrost in oddaljenost od tal
20.53: lander bo dobil prve radarske podatke
20 sekund kasneje: zgornja lupina in padalo se bosta odcepila
0,5 sekunde kasneje: se prižgejo retromotorji, potrebni za zadnji spust na tla in umik, da padalo in zgornji ščit ne padeta na lander
2,5 sekunde kasneje: začetek pravilnega usmerjenja za pristanek
22 sekund kasneje: lander začne zavirati na enakomerno hitrost s 27 na 8 kilometrov na uro
20.54: pristanek
21.01: pisk radijskega oddajnika landerja neposredno proti zemeljskim teleskopom, ki bo sporočal, da je Insight »živ in zdrav« (marsikdo bo sedem minut verjetno komaj dihal!)
Ne pred 21.04, a verjetneje šele jutri: prve fotografije landerja na Marsu
Potem bodo za inženirje sledile še mučne ure, saj pristanek še ne pomeni, da je lander pravilno delujoč. Nestrpno bodo čakali, da dobijo potrditev, ali so se odprli ključni solarni paneli.
2.35 (28. 11.): Orbiter Mars Odyssey bo poslal potrditev, da so se paneli odprli
Kako bo potekalo pristajanje? Foto Nasa
