Prehod najmanjšega planeta čez Sončevo ploskev

Prehod Merkurja čez Sončevo ploskev opazujemo prvič po treh letih, naslednjič ga bo mogoče opazovati šele leta 2032. 

Objavljeno
11. november 2019 17.55
Posodobljeno
11. november 2019 17.59
Prehod Merkurja, ko ga je bilo moč videti v prestolnici Kuvajta. FOTO: Yasser Al-zayyat/Afp
P. V., S. S.
P. V., S. S.
Danes je prvič po treh letih možno opazovati prehod Merkurja prek Sončeve ploskve. Nazadnje smo bili priča prehodu najmanjšega planeta čez ploskev naše zvezde 9. maja 2016, naslednji tranzit pa bo šele novembra leta 2032. 

Prehod, ki bo vsega skupaj trajal pet ur, lahko opazujemo z daljnogledom ali teleskopom s posebnim filtrom, saj zaradi majhnosti planeta s prostim očesom ni viden. Na sredini prehoda, ob pol peti uri popoldne, je Merkur potoval prek središča Sončevega diska, še dobro uro za tem pa ga je bilo moč videti kot majhno črno piko na bleščečem ozadju Sonca. 



image
Silhueta Merkurja, kot jo je bilo moč videti v Washingtonu. FOTO: Bill Ingals/Afp


Tranziti so bili zgodovinsko gledano zelo pomembni za razvoj astronomije, ker so lahko z meritvami teh pojavov, sploh Venerinega prehoda, ker je večja od Merkurja, z različnih opazovališč izračunali razdaljo med Zemljo in Soncem.

Naslednji prehodi Merkurja bodo vidni 3. novembra 2032, 7. novembra 2039 in 7. maja 2049. 


S tranzitnim načinom astronomi s pomočjo satelita iščejo tudi eksoplanete. Ko nebesno telo potuje pred svojo zvezdo, satelitski teleskopi to zaznajo kot zelo majhen upad svetlosti zvezde. Če se upad ponavlja, je to dovolj, da lahko potrdijo obstoj planeta, vendar mora biti ta večji od Zemlje, da ob današnji tehnologiji teleskopi zaznajo spremembo v svetilnosti. Tako majhnega planeta, kot je Merkur, v drugem osončju ne moremo zaznati, saj zakrije le nekaj stotisočink svetlobe zvezde. Do zdaj poznamo malo več kot 4000 eksoplanetov; največ so jih na takšen način odkrili s satelitskim teleskopom Keplerjem, njegovo zapuščino pa nadgrajuje satelit Tess.



image
Tako so prehod Merkurja opazovali v naselju Hede-Bazouges, v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine v Bretanj. FOTO: Damien Meyer/Afp