Prehranski dodatki za trto

Karlo Kopjar je mladi raziskovalec na Inštitutu za vinogradništvo in vinarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najrajši uporabljam dron za snemanje vinogradov. Priznam, da nekoliko hrani otroka v meni. Sicer bo to tehnologijo treba še dodobra raziskati. Iz posnetkov, ki jih naredimo s posebnimi kamerami, namreč dobimo nabor podatkov, za katere še ni povsem jasno, kaj vse nam lahko povedo. Tako moramo te podatke kombinirati še z opazovanji in podatki iz drugih, že vpeljanih naprav.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Trenutno raziskujem učinek biostimulantov na vinsko trto. V mojem primeru so to snovi, ki se nanašajo na listno površino trte. Morda bi jih lahko primerjal s prehranskimi dodatki, ki jih jemljemo ljudje. Se pravi, to bi bili dodatki, ki omogočijo trti boljše delovanje v neki specifični situaciji, kot so stresne vremenske razmere, na primer vročinski valovi, suša in podobno.

Zakaj imate radi znanost?

Ker dovoli, da nikoli ne neham spraševati. Ponavadi nisem zadovoljen s preprostim odgovorom. Rad imam, da se odgovor argumentira, zakaj je tako. In če argumenta ni, potem to pomeni, da smo naleteli na luknjo, ki bi jo bilo dobro zapolniti. Se pravi, priti do potrditve nekega odgovora.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Dobro vino. Malo za šalo, malo zares. Kot mnogi drugi poskušam najti delec odgovora, kako naj se spopademo s podnebnimi spremembami, ki so v kmetijstvu zelo opazne. Tako bi morda rekel, da je moje delo prispevek k prehranski varnosti.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Splet okoliščin. Svoje področje imam zelo rad, zato sem v preteklosti kar nekaj let posvetil temu, da ga res razumem. Tako sem precej časa študiral in delal v tujini, kjer sem pridobil velik nabor znanja in izkušenj, predvsem pa različne perspektive. Preden sem se podal v raziskovalne vode, sem pri delu vedno poskušal najti potrditev za svojo odločitev v rezultatih raziskav. No, potem pa sem dobil priložnost, da sam ustvarjam znanje in pomagam pri nekih novih odločitvah.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ukvarjam se z glasbo, sem saksofonist. Glasba je moja velika ljubezen, brez nje si ne predstavljam vsakdana. Sicer pa sem član dveh pihalnih orkestrov, ob tem igram še v drugih zasedbah, če me kdo povabi. Ker je kultura pomemben del mojega življenja, pa sem prekratkim tudi začel predsedovati Zvezi kulturnih društev Piran.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da se je pripravljen ves čas učiti. Dejstvo je, da vsega ne moremo vedeti. Prav tako se stvari spreminjajo in pride do novih dognanj, ki jih potem moramo uporabiti pri nadaljnjem delu.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Če bi vedel odgovor na to vprašanje, potem ne bi bilo odkritje ali spoznanje. Pustimo se presenetiti.

FOTO: Črt Piksi

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Enosmerno ali dvosmerno potovanje? Verjetno bi bilo tako potovanje zanimivo izkusiti, ampak če govorimo samo o enosmernem, potem pa ne. Na Zemlji je še veliko za postoriti in odkriti.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Voda, veter, sonce. Ne morem reči, da se prav spoznam na to tematiko, a sta mi všeč čistost in obnovljivost teh virov energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Zelo rad bi spil kavo z Nikolo Teslo. Njegova odkritja so omogočila razvoj marsikaterih stvari, ki jih danes samoumevno uporabljamo. Mislim, da je pripomogel k splošnemu razvoju celotne znanosti. Sicer ne delujem na istem področju, ampak me res zanima njegovo razmišljanje – kako je prišel do takih prelomnih idej.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predlagal bi klasično knjigo iz vinskega sektorja, Wine Science Ronalda S. Jacksona. Knjiga je odlična zbirka ustaljenega znanja iz različnih panog vinskega sektorja in odskočna deska za nadaljnje odkrivanje znanja v tem sektorju.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Glede na to, da me večina ljudi vpraša, ali sem sommelier, ko izvejo, s čim se ukvarjam, bom rekel, kako široko področje je vinogradništvo in z njim povezano vinarstvo. Krovna tema je trta, ta pa se nato izpolnjuje z znanjem z mnogo drugih področij. Prav v tem mislim, da je čar.