Presenetljivo odkritje: bodičast dinozaver, ki evolucijo postavlja na glavo

Dinozaver v polni bojni opremi: z oklepom in meter dolgimi bodicami, štrlečimi iz vratu. Njegove ostane so leta 2023 odkrili v bližini mesta Boulemane v osrednjem Maroku. Gre za novo vrsto dinozavra, imenovano Spicomellus afer, živela je pred 165 milijoni let na poplavnih ravnicah današnje severne Afrike. Je najstarejši primer iz skupine oklepnih dinozavrov – ankilozavrov. Njegova ekstravagantna oblika je presenetila paleontologe, ki bodo morali zdaj na novo pretresti teorije, kako so se razvili ankilozavri, ki sicer spadajo med rastlinojede dinozavre.

Ostanke so našli v Maroku. FOTO: Lucie Goodayle AFP

»Njegovo telo je bilo popolnoma prekrito z bodicami. Okoli vratu ima orjaški ovratnik, ki je nesorazmeren z ostalim telesom, iz reber štrlijo manjše bodice, tudi na koncu repa je verjetno imel bodice,« je dejal Richard Butler z Univerze v Birminghamu, ki je vodil raziskavo. »To je eden najbolj nenavadnih dinozavrov, kar so jih kdaj odkrili,« je dodal. Po besedah Susannah Maidment iz britanskega Prirodoslovnega muzeja je presenetljivo to, da so bile bodice neposredno zrasle s kostjo.

Susannah Maidment z ostankom novega ankilozavra. FOTO: Lucie Goodayle AFP  

Ankilozavri so živeli do pozne dobe dinozavrov, v kateri so se pojavili veliki mesojedci. Prav zato velja prepričanje, da so imeli sprva preproste oklepne plošče na hrbtu, ki so se nato povečale in razširile, da so se lahko zaščitili pred temi velikimi zvermi, je za BBC pojasnil Butler. »A namesto tega imamo žival, ki je polna bodic kot jež, njegov oklep je bistveno drugačen od oklepa kasnejših ankilozavrov.« To odkritje odpira možnost, da so ankilozavri v zgodnjem obdobju dinozavrov, znanem kot jura, imeli zapleteno oklepno zaščito, ki se je skozi desetine milijonov let razvila v enostavnejšo in verjetno bolj funkcionalno obliko. Kot domnevajo raziskovalci, bi lahko oklep uporabljali predvsem za šopirjenje, šele s pojavom večjih mesojedcev bi lahko postalo funkcionalen obrambni mehanizem.

V Maroku niso našli velikega nabora fosilov, da bi si lahko povsem natančno predstavljali žival, vendar raziskovalci ocenjujejo, da je bila dolga približno štiri metre in visoka en meter, težka pa okoli dve toni. Ostanke je sicer odkril kmet v bližini mesta Boulemane in velja za prvega ankilozavra, najdenega na afriški celini. »Bil je osupljiv trenutek, morda najbolj vznemirljiv v moji karieri. Takoj je bilo jasno, da je bila to žival veliko bolj čudna, kot smo si predstavljali,« se odkritja spominja Butler. »Najdene fosile smo razporedili po mizi in poskušali ugotoviti, kako bi ga lahko najbolj logično zložili,« je dejal. Anatomija dinozavra je bila namreč tako nenavadna, da sestavljanje celote iz nepopolne zmešnjave okamenelih kosti ni bila lahka naloga. Fosil nima konca repa, vendar združeni vretenci kažejo, da je imel na koncu kroglasto strukturo, ki je verjetno služila kot orožje za udarjanje tekmecev ali plenilcev. »Verjetno so bili nekoliko počasni, a uspešni, saj so kot vrsta obstajali približno sto milijonov let,« je še pojasnil paleontolog.

Najdeno okostje je bilo nepopolno, veliko delov so tudi pokradli in jih prodajali. FOTO: Lucie Goodayle AFP

Dodal je, da je v Maroku velik problem kraja fosilov. Tudi deli tega primerka so bili na prodaj na splet. »Verjetno je znatna količina ostankov prišla na trg, kjer jih pogosto kupujejo premožni posamezniki. To je precej žalosten vidik te zgodbe,« je še dodal Butler.