Preverili smo, kaj mikroskopskega puščamo za seboj na javnih mestih

V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano smo preverili, kakšni mikrobi se skrivajo na gumbih in držalih v avtobusu LPP.

Objavljeno
07. februar 2019 06.00
Posodobljeno
07. februar 2019 08.51
Vzorce brisov je sodelavec laboratorija odvzel z gumbov stop pri vstopnih in zadnjih vratih, droga za držanje na prostoru za invalide, gumiranega držala in držala v mehu avtobusa. FOTO: Tomi Lombar
V deževnem zimskem dopoldnevu se z diplomiranim sanitarnim inženirjem Gregorjem Verbičem z ljubljanskega centra za okolje in zdravje, dela nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, odpravimo na avtobus, ki je pred tem nekaj ur vozil potnike po ljubljanskih ulicah. Verbič strokovno odvzame vzorce brisov z različnih mest po avtobusu.
 

Mikrobom se ne moremo izogniti


Mikrobi – naši nevidni prijatelji in sovražniki. So povsod okoli nas, veliko jih je ključnih za naše zdravje, drugim je za nas malo mar, mi pa se bakterij in virusov večinoma zavemo šele, ko nam povzročijo težave, ko staknemo prehlad, gripo, prebavne motnje … Strokovnjaki v boju proti nevarnim mikrobom poudarjajo predvsem skrb za higieno, še posebej higieno rok.

»Mikrobi so v razmišljanju običajnih ljudi v medicinskem smislu navadno nosili stigmo povzročiteljev infekcijskih bolezni. Kasneje je postalo jasno, da je človeško telo zunaj in znotraj prekrito z različnimi mikrobi, brez katerih ne bi normalno fiziološko delovalo. Na začetku življenja so nujni za razvoj imunskega sistema,« poudarja dr. Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski medicinski fakulteti. Danes pa po njegovih besedah podrobneje spoznavamo tudi, da so mikrobne združbe ali mikrobiomi posameznih delov telesa ključni pri razvoju nekaterih pogostih človekovih bolezni, ki jim v preteklosti nismo pripisovali vzroka v mikrobih.

Mikrobov verjetno ne bi našli le v zelo sterilnem okolju, sicer pa živijo v prsti, vodi, zraku, so na naši koži, z dlani jih prenašamo na površine, ki se jih dotikamo … »Na javnih površinah lahko pričakujemo vse vrste mikrobov, ki jih najdemo na koži ali v človekovih izločkih, prav tako so tam mikrobi iz običajnega človekovega okolja,« pojasnjuje Petrovec.

image
Iskali smo bakterije, ki kažejo na fekalno onesnaženje, in bakterije, ki so naravno prisotne na koži. FOTO: Tomi Lombar

 

Kaj smo iskali v avtobusu


V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) smo preverili, kaj vse se skriva na gumbih in držalih v avtobusu Ljubljanskega potniškega prometa. Vzorce brisov je sodelavec laboratorija strokovno odvzel z gumba stop pri vstopnih vratih, droga za držanje na prostoru za invalide, gumiranega držala, z gumba stop pri zadnjih vratih in z držala v mehu avtobusa.

Avtobuse čistijo vsak dan

Pri Ljubljanskem potniškem prometu so zatrdili, da držala in druge površine na avtobusih skrbno čistijo. Za čistočo vozil vsak dan skrbi 12 zaposlenih, na dan očistijo okoli 240 avtobusov. Vse, ki so bili v obratovanju, pometejo, odstranijo smeti in obrišejo prah. Od 20 do 30 avtobusov na dan čaka mokro čiščenje vseh ravnih površin, stranskih oblog, držal, drogov, LCD-naprav, površin kolotekov, tri ali štiri pa generalno očistijo.


V laboratoriju so se nato pri analizi osredotočili na glavne mikrobe, ki bi jih predvidoma lahko našli: enterokoke, Escherichia coli, koagulazno pozitivne stafilokoke in S. aureus, prav tako so prešteli skupno število mikroorganizmov. »Podobno kot pri brisih glede higiene živil smo pregledali higienske parametre. Iskali smo bakterije, ki kažejo na fekalno onesnaženje, in bakterije, ki so naravno prisotne na koži,« razloži biologinja Tatjana Rupel z NLZOH, pri tem pa poudari, da v našem primeru ni ne zakonodajnih ne internih pravil, kaj pravzaprav preverjati, v nasprotju z nosilci živilske dejavnost.

Zakonodajne zahteve

Nosilci živilske dejavnosti imajo v zakonodaji določene zahteve za spremljanje snažnosti površin in opreme, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Kriteriji za higienske parametre, ki se določajo v vzorcih brisov na snažnost, odvzetih z delovnih površin in opreme v obratih javne prehrane (kuhinjah v vrtcih, šolah, domovih za ostarele, drugih gostinskih obratih), so namreč povzeti po smernicah za mikrobiološko varnost živil, namenjenih končnemu potrošniku – zadnje je prejšnji mesec izdal NIJZ skupaj z NLZOH, nacionalnim veterinarskim inštitutom in zvezo potrošnikov – ali pa imajo posamezni nosilci dejavnosti v svojih dokumentih HACCP opredeljene interne kriterije, ki so za posamezne higienske parametre postavljeni glede na njihov proces dela.


Vrste mikrobov okoli nas


Enterokoki so bakterije, prisotne v črevesju oziroma blatu ljudi in živali, strokovnjaki jih upoštevajo kot zanesljive pokazatelje onesnaženosti s fekalijami. Escherichia coli so prav tako bakterije, ki so v velikem številu vedno v človeškem in živalskem blatu, posledično so tudi v odplakah in vodah, onesnaženih s fekalijami, bodisi ljudi bodisi domačih in divjih živali.

Stafilokoki so negibljive, majhne, okrogle aerobne in pogojno anaerobne bakterije, navajajo na nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). So del normalne bakterijske flore pri ljudeh in živalih, vendar so nekateri zanje lahko tudi patogeni. So odporne bakterije, ki kljub temu, da ne tvorijo spor, preživijo dalj časa v suhem okolju, nekoliko raje pa imajo višje temperature. Stafilokoke delimo na koagulazno pozitivne, torej z encimom koagulazo, ki pretvori fibrinogen v fibrin, in koagulazno negativne seve.

Staphylococcus aureus ali S. aureus (koagulazno pozitiven stafilokok) oziroma zlati stafilokok je bakterija, ki je lahko del prehodne mikrobiote človeškega telesa. Stafilokoki preživijo daljša obdobja na koži in sluznicah. V okolju je zlati stafilokok zelo razširjen, najdemo ga v zraku, prahu, vodi, odplakah, na različnih površinah, tudi na kuhinjski opremi in strojih, in je, kot pravijo na NIJZ, eden najodpornejših nesporogenih povzročiteljev bolezni pri človeku. Prenese zamrzovanje in odtajevanje, v zamrznjenih živilih preživi celo pri temperaturi minus 20 stopinj Celzija. Pri človeku poleg različnih okužb, predvsem gnojnih okužb kože in okužb notranjih organov, povzroči tudi zastrupitev z živili. Ta lahko onesnaži človek, ki pripravlja hrano in ne upošteva osnovnih higienskih pravil ter je klicenosec oziroma ima stafilokokno, največkrat kožno okužbo, navaja NIJZ. Zastrupitev se pojavi nekaj ur po zaužitju strupov –​ enterotoksinov bakterije S. aureus v onesnaženem živilu. Bolezen se začne nenadno s slabostjo, bruhanjem in drisko, traja pa od nekaj ur do največ 48 ur. Stafilokokne zastrupitve z živili so pogostejše v poletnih mesecih.

Kaj je NLZOH?

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s higiensko in zdravstveno ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja, mikrobiološko strokovno zdravstveno in raziskovalno dejavnostjo ter opravlja kemijske analize različnih vrst vzorcev. Sodelujejo tako z državnimi institucijami kot naročniki na prostem trgu. Center za okolje in zdravje, ki smo ga prosili za analizo, sodeluje tudi z nosilci živilske dejavnosti pri zagotavljanju notranjega nadzora po načelih HACCP v obratih javne prehrane. Eno od prednostnih področij laboratorija je ugotavljanje, proučevanje in spremljanje odpornosti bakterij proti antibiotikom, ki je ena največjih težav v zdravstvu.


Našli običajno prisotne bakterije


image
Vzorci po analizi: rumene pikice so okoljske bakterije, bele so beli stafilokoki, ki živijo na našem telesu. FOTO: Saša Senica
Pri analizi vzorcev z avtobusa niso našli nič posebnega oziroma nepričakovanega. »Na vseh analiziranih površinah so bakterije seveda prisotne. To so bakterije, ki so povsod okoli nas. Skupno število mikroorganizmov je od brisa do brisa različno, in sicer od 50 do 1060 bakterij v brisu,« razloži Ruplova. Količinsko so največ mikroorganizmov našteli na držalu v mehu, najmanj pa na obeh gumbih stop.

»Fekalnih bakterij na analiziranih mestih ni bilo. Našli pa smo stafilokoke, ki jih imamo na rokah in v sluznici nosu ali žrela. To je povsem pričakovano. Če kihnemo v dlan, se te bakterije z roke hitro preselijo na površine, ki se jih dotikamo,« poudari sogovornica in doda, da se število mikrobov na rokah razlikuje od posameznika do posameznika. Ob tem pokaže vzorce, na katerih so lepo vidni beli stafilokoki, ki živijo na našem telesu, in rumene pikice okoljskih bakterij, ki za naše zdravje niso škodljive.

Da niso našli fekalnih bakterij, Ruplove ni presenetilo, saj so te redkeje na rokah, poleg tega so na suhih površinah manj obstojne. Poleti bi najverjetneje dobili drugačne rezultate. Za natančnejšo sliko, čeprav meni, da posebno drugačna ne bi bila, bi morali vzeti tudi precej več vzorcev kot le pet. Spomnila je, da so podobne rezultate dobili, ko so analizirali čistost držal na nakupovalnih vozičkih.

Posebnih patogenih bakterij in virusov tokrat niso iskali, takšne analize so navadno potrebne pri preverjanju higienskega stanja na primer v bolnišnicah. Petrovec pojasnjuje, da med patogene mikroorganizme uvrščamo okoli 1400 vrst mikrobov. »V to skupino so zajete tako bakterije kot virusi, glive in paraziti. To število pa predstavlja precej manj kot odstotek vseh mikrobnih vrst na Zemlji.«

»Zame je med najbolj zmotnimi prepričanji o mikrobih to, da je okužbe bolje preboleti kot se proti njim cepiti, ker naj bi tako krepili imunski sistem.«
Miroslav Petrovec


Različni načini okužbe


image
Če kihnemo v dlan, se mikrobi z roke hitro preselijo na površine, ki se jih dotikamo. FOTO: Saša Senica
Nevarni mikrobi nas napadajo na različne načine, vsem pa je skupno, pravi Petrovec, da se morajo za uspešen začetek okužbe izogniti imunskemu sistemu. Tako z bakterijami kot virusi se lahko okužimo prek kože, sluznic, prek prebavil, prav tako je mogoča okužba prek rane.

»Prek površin se med drugim prenašajo virusi, ki povzročajo okužbe prebavil, kot so norovirusi in rotavirusi, zelo pogosto virusi, ki povzročajo okužbe dihal, tudi gripo, še posebej pa respiratorni sincicijski virus, ki je med ljudmi premalo znan, povzroča pa lahko enako hude okužbe kot virusi gripe. Zanj je značilno, da so najbolj prizadeti in celo življenjsko ogroženi najmlajši in starejši ljudje. Prav tako se prek površin prenaša cela vrsta bakterij, ki so navadno v okolju še bolj odporne kot virusi,« osvetli Petrovec.

Virusi se lahko širijo tudi po zraku. »Ampak takih je manjšina. Večina virusov, ki povzročajo okužbe dihal, se širi s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju in kihanju, a imajo domet manj kot meter. Manjši del se jih prenaša z aerosoli, ki imajo lahko domet več metrov, a je to v primerjavi z drugimi načini prenosa manj pomembno in ne tako učinkovito.«
 

Glavni preventivni ukrep je zelo preprost


Kako se izognemo okužbam:
  • umivanje rok
  • cepljenje
  • skrb za dobro telesno pripravljenost
  • gibanje na svežem zraku
  • zdravo prehranjevanje


Ključna pri preprečevanju okužb je seveda higiena, higiena kašlja, osebna higiena, predvsem pa higiena rok. »Zavedati se moramo, da z dotikanjem katerekoli površine dobimo na roke množico mikrobov in da nato ni dobro prijeti sendviča in ga nesti v usta,« je jasna Ruplova. Pomaga že, če si roke obrišemo z razkužilnim robčkom, najboljše pa je temeljito umivanje.

image
20 sekund ali več si milimo roke pri umivanju, priporočajo na NIJZ. FOTO: Thinkstock
Odrasli pri umivanju rok nismo vedno dovolj natančni, predvsem pa si jih ne umijemo vedno, ko bi bilo treba, ugotavljajo na inštitutu za varovanje zdravja. Pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse dele rok, celotno površino dlani, hrbtišča, med prsti, konice prstov, ne pozabimo palcev, delov pod nohti in zapestij. Roke si milimo najmanj 20 sekund, poudarjajo.

Posebno skrbno si umijemo roke pred in med pripravo jedi ter po njej, pred oskrbo poškodovane kože, prav tako ko končamo to opravilo, po smrkanju, kihanju ali kašljanju (če nimamo pri sebi robca, zakašljamo ali kihnemo v rokav in ohranimo roke čiste), po dotikanju živali, po dotikanju odpadkov in ob prihodu domov.

Strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje. »Zame je med najbolj zmotnimi prepričanji o mikrobih to, da je okužbe bolje preboleti, kot se proti njim cepiti, ker naj bi tako krepili imunski sistem,« pravi Petrovec. Vzdrževati moramo tudi dobro telesno kondicijo, se veliko gibati na svežem zraku in uživati zdravo hrano z veliko sadja in zelenjave.

Koliko bakterij živi v našem telesu?

»To je zelo težko oceniti. Priljubljen mit, ki kroži že desetletja, je, da je na in v človeku desetkrat več mikrobnih kot človeških celic, vendar zanesljivo ni resničen. Morda je bolj primerna ocena, da jih je največ trikrat več, kot je človeških celic, nekateri pa menijo, da je število enako,« odgovarja Miroslav Petrovec.


Mikrobiota Slovencev

Raziskovalci Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so pred kratkim objavili študijo o mikrobioti zdravih Slovencev v starosti od 18 do 85 let. V naših prebavilih živijo milijoni mikroorganizmov, večinoma so to za nas dobre bakterije, med njimi pa so lahko tudi virusi in glive. Skupno število vseh ugotovljenih bakterij je bilo kar 27.853, skupno število gliv pa 2158. Bakterije so lahko uvrstili v 253 rodov, od teh pa je bilo le sedem takšnih, ki so jih ugotovili pri več kot 95 odstotkih udeleženih v raziskavi. Glive so uvrstili v 195 rodov, a le eden (Saccharomyces) je bil prisoten pri več kot 95 odstotkih udeležencev. Na razlike med posamezniki so najbolj vplivali starost, spol in telesna dejavnost.


Mikrobiota in (dobro) počutje

Mikrobi v naših prebavilih morda vplivajo na počutje in duševno zdravje. Belgijska študija je pokazala, da je v prebavilih ljudi z depresijo, ne glede na to, ali jemljejo antidepresive ali ne, manj ali skoraj nič bakterij Coprococcus in Dialister. Raziskovalci ne morejo potrditi, da je odsotnost teh bakterij vzrok ali posledica bolezni, morda gre celo za obratni učinek, so pa v nadaljnjih raziskavah ugotovili, da lahko mikrobiota s proizvajanjem določenih nevrotransmiterjev, ki so pomembni za dobro počutje, komunicira z živčevjem. Če bodo prihodnje študije pokazale vzročne povezave med mikrobioto in možgani, bi to lahko tlakovalo nove poti za zdravljenje duševnih bolezni s probiotiki, ki spodbujajo rast dobrih bakterij v naših prebavilih, meni Jeroen Raes s flamskega biotehnološkega inštituta. Študija je bila objavljena v reviji Nature Microbiology.