Prvi kitajski civilist poletel v vesolje

Kitajska raketa dolgi pohod 2F je z izstrelišča Jiuquan na severu države v puščavi Gobi poletela proti vesoljski postaji Tinagong (Nebeška palača), kamor je popeljala tudi prvega kitajskega civilista Guija Haichaa. Doslej so bili vsi kitajski astronavti pripadniki kitajske vojske.

Odpravi Shenzhou-16 je poveljeval veteran med kitajskimi astronavti Jing Haipeng, rojen leta 1966, ki je s tem poletom postal prvi Kitajec, ki se je v vesolje odpravil kar štirikrat, za inženirja Zhuja Yangzhuja kot za Guija, oba sta letnik 1986, pa je bil to prvi polet v orbito Zemlje. Na Nebeški palači bodo preživeli do pol leta, je le dan pred poletom objavila kitajska vesoljska agencija CNSA. Kitajski veljaki so tudi glede vesoljskih odprav skrivnostni do zadnjega. Medtem ko javnost za ameriške in evropske astronavte že mesece vnaprej ve, kdo in kdaj bo odpotoval na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), Kitajska večinoma tik pred zdajci ali pa šele po uspešno sklenjeni odpravi pove kaj več. Kitajska je konec lanskega leta dokončno sestavila svojo novo vesoljsko postajo Nebeška palača, na ISS so jim ZDA namreč vstop leta 2011 prepovedale zaradi domnevnega pomanjkanja preglednosti kitajskega vesoljskega programa. Tiangong je precej manjša od ISS, sestavljena je iz treh modulov in ima obliko črke T, operativna pa naj bi bila vsaj deset let. Kitajska vlaga milijarde v svoj vesoljski program in v njem žanje lepe uspehe, med največjimi so zagotovo pristanek njihovega plovila na površju Marsa in tudi več uspešnih robotskih odprav na Luno.

Želijo si, da bi do konca desetletja na Luni stal tudi prvi Kitajec in vse odprave v orbito so del teh priprav. Jing, ki je vojaški pilot, je v vesolje prvič poletel leta 2008, nato še leta 2012 in 2016. »V veliko čast mi je, da sem znova poveljnik odprave. Tokrat bom odgovoren predvsem za organizacijo, še posebej pa za varnost,« je povedal na novinarski konferenci.

Zhu in Gui pa sta novinca, ki sta bila kot kandidata za astronavta izbrana leta 2020. Gui Haichao, sicer profesor na pekinški univerzi Beihang, bo med misijo vodil znanstvene poskuse na postaji, je dejal tiskovni predstavnik CMSA Lin Xiqiang. Pojasnil je, da bodo poskusi osredotočeni na preučevanje »novih kvantnih pojavov, visokonatančnih vesoljskih časovno-frekvenčnih sistemov, preverjanja splošne teorije relativnosti in izvora življenja«. Tudi civilni astronavt, ki je nekaj pozornosti tujih komentatorjev na novinarski konferenci vzbudil s tem, ker nosi očala, je moral opraviti zahtevno urjenje, ki menda vključuje boj za preživetje v puščavi, več testiranj odzivanja na pomanjkanje spanja in potapljanje. Od astronavtov se pričakuje odlična telesna pripravljenost in odličen vid, vendar pa očitno tudi Kitajska, podobno kot Nasa, dovoljuje očala. Veliki večini astronavtov na daljšem bivanju v breztežnostnem prostoru se namreč vid poslabša, večinoma gre za posledico spremenjene cirkulacije tekočin, ki nato pritiskajo na možgane in oči.

»Vedno sem sanjal o tem,« je povedal Gui, ki sicer izhaja iz običajne družine v jugozahodni kitajski provinci Yunnan. Z njegovim poletom v vesolje naj bi Kitajska odprla vrata prihodnjim civilnim odpravam. Kot navajajo tuji mediji, je Kitajska na postaji pripravljena gostiti tako tuje astronavte kot tudi vesoljske turiste.

Na postaji je nove astronavte pričakala posadka Shenzhou 15. Poveljnik postaje Fei Junlong in Deng Qingming ter Zhang Lu so tam od novembra, na trdna tla se bodo predvidoma vrnili v začetku junija.