Prvič nagradili uspehe fizikov

Blinčeve nagrade podeljujeta Fakulteta za matematiko in fiziko UL in IJS.

Objavljeno
24. oktober 2019 20.00
Posodobljeno
24. oktober 2019 20.11
Na sliki nagrajenci Matjaž Perc, Peter Prelovšek in Martin Klanjšek. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana – Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL) so prvič podelili Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, ki jih podeljujeta Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut Jožef Stefan. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel dr. Matjaž Perc, za enkratne vrhunske dosežke dr. Martin Klanjšek, nagrado za življenjsko delo pa dr. Peter Prelovšek.

Matjaž Perc s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je bil nagrajen za pomemben prispevek k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebno za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter za razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov. Ti prispevki so vzpostavili močne vezi med fiziko in družbo na podlagi spodbujanja medsebojnega sodelovanja, zagotavljanja javnih dobrin in ohranjanja biotske raznovrstnosti, je utemeljil odbor za nagrade.

Martin Klanjšek z Instituta Jožef Stefan je bil za vrhunske dosežke nagrajen za članek v najprestižnejši fizikalni reviji Nature Physics, ki poroča o obstoju nenavadnih kvazidelcev-anjonov. Pred štirimi desetletji je o teh delcih razmišljal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek, prva eksperimentalna potrditev njihovega obstoja pa je uspela ravno skupini pod vodstvom dr. Martina Klanjška. Anjoni so zanimivi predvsem zato, ker jih je mogoče med seboj plesti v različne vozle, ki imajo spomin. Z njimi je mogoče izvajati kvantne logične operacije, ki bi bile lahko podlaga za protokol delovanja morebitnega topološkega kvantnega računalnika.

image
Podelitev Blinčevih nagrad za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, ki jih podeljujeta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Institut Jožef Stefan. Nagovora sta imela minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter direktor ARSS Jozsef Gyorkos. FOTO: Leon Vidic


Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike je prejel dr. Peter Prelovšek z Instituta Jožef Stefan, ki je v domačem in mednarodnem prostoru najprepoznavnejši slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi. V zgodnjem obdobju je pogosto sodeloval prav dr. Robert Blinc pri študiju inkomenzurabilnih sistemov. Ključen je predvsem njegov prispevek k razvoju in študiju teoretičnih modelov inkomenzurabilnih struktur. Za delo na tem področju je leta 1985 prejel Kidričevo nagrado. Zasnoval in zagovarjal je obvezno podoktorsko izpopolnjevanje, kar je vplivalo na izboljšanje kakovosti raziskovalnega dela na področju teoretične fizike kondenzirane snovi. Prelovšek je ob svojem raziskovalnem področju razvijal tudi analitične in numerične metode. V znanstveni sferi je znan kot izumitelj Lanczoseve metode pri končni temperaturi, ki jo je razvil s svojim doktorandom dr. Janezom Jakličem ter jo uporablja več skupin po svetu.

image
FOTO: Leon Vidic


Fizik, po katerem so poimenovane nagrade

Akademik prof. dr. Robert Blinc (1933–2011) je bil eden najprodornejših slovenskih znanstvenikov, ki je dosegel velik mednarodni ugled. Velja za utemeljitelja uporabe jedrske magnetne resonance pri študiju fizike faznih prehodov. Njegovi izsledki na tem in sorodnih področjih so bili podlaga za številne aplikacije v novih tehnologijah in industrijski praksi. Prizadeval si je za mednarodno primerljivost znanstvene uspešnosti in umeščanje slovenske fizike v svetovni vrh. Imel je eno ključnih vlog pri usmerjanju nacionalne raziskovalne politike. Za svoje delo je prejel številna najvišja jugoslovanska in slovenska državna priznanja, bil je član številnih tujih akademij znanosti in najuglednejših mednarodnih strokovnih združenj ter uredniških odborov strokovnih revij.


image
Jernej Pikalo FOTO: Leon Vidic