Rastlina je zacvetela po 30.000 letih
Avstrijski znanstveniki so si rastlino Silene stenophylla sposodili od ruskih kolegov in očitno dobro skrbeli zanjo.
Odpri galerijo
Foto Lisi Niesner/Reuters
Rastlinska biotehnologinja Margit Laimer z Univerze za naravne vire in uporabne vede o življenju (Boku) na Dunaju si ogleduje cvet 32.000 let stare rastline Silene stenophylla. Rastlino so iz 32.000 let starih semen že leta 2012 obudili ruski znanstveniki pod vodstvom dr. Svetlane Jašine z Ruske znanstvene akademije v Puščinu.
Rastlinski material so našli na severovzhodu Sibirije okoli 30 metrov globoko v permafrostu v gnezdih, kjer so domnevno prezimovale veverice, dokler zaradi ledene dobe območja ni prekril led. Semena so bila tako v naravnem zmrzovalniku spravljena vse do današnjih dni.
V nadzorovanem laboratorijskem okolju je rastlina, ki je na območju sedanje Rusije uspevala, ko so po Zemlji še hodili mamuti, pognala in zacvetela ter se razmnožila. Lani si je avstrijski umetnik Christian Kosmas Mayer zamislil, da bi rastlino uporabil kot del razstave Aeviternity v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju in Margit Laimer je na pomoč poklicala svoje ruske kolege.
Roža iz družine klinčnic je tako našla mesto na razstavi, avstrijski znanstveniki pa so hkrati dobili enkratno priložnost, da jo podrobneje proučijo. Avstrijski znanstveniki so poudarili, da je to še en dokaz, kako plodovito je lahko sodelovanje znanosti in umetnosti.
Po razstavi so rastlino skrbno gojili v idealnih pogojih, zdaj pa se jim je zahvalila s cvetovi. Raziskovalci bodo z genskimi analizami proučili genom rastline in poskusili ugotoviti, kako se je rastlina prilagajala takratnim podnebnim razmeram. Genom bodo lahko primerjali tudi z današnjimi sorodniki rastline, saj jih še posebno zanima, kako se je spreminjal skozi tako dolgo obdobje zgodovine. M. P. Foto Lisi Niesner/Reuters
Rastlinski material so našli na severovzhodu Sibirije okoli 30 metrov globoko v permafrostu v gnezdih, kjer so domnevno prezimovale veverice, dokler zaradi ledene dobe območja ni prekril led. Semena so bila tako v naravnem zmrzovalniku spravljena vse do današnjih dni.
Foto Lisi Niesner/Reuters
Roža iz družine klinčnic je tako našla mesto na razstavi, avstrijski znanstveniki pa so hkrati dobili enkratno priložnost, da jo podrobneje proučijo. Avstrijski znanstveniki so poudarili, da je to še en dokaz, kako plodovito je lahko sodelovanje znanosti in umetnosti.
Po razstavi so rastlino skrbno gojili v idealnih pogojih, zdaj pa se jim je zahvalila s cvetovi. Raziskovalci bodo z genskimi analizami proučili genom rastline in poskusili ugotoviti, kako se je rastlina prilagajala takratnim podnebnim razmeram. Genom bodo lahko primerjali tudi z današnjimi sorodniki rastline, saj jih še posebno zanima, kako se je spreminjal skozi tako dolgo obdobje zgodovine. M. P. Foto Lisi Niesner/Reuters
