Raziskovalci v objektivu Arneja Hodaliča in Katje Bidovec

Ob obletnici so na Institutu jožef Stefan izdali knjigo fotografij.

Objavljeno
21. marec 2019 06.00
Posodobljeno
21. marec 2019 06.26
Laboratorij za visokotemperaturno kemijo. Procese v materialih pri visokih temperaturah raziskujejo za učinkovito načrtovanje funkcijskih lastnosti keramičnih mikroelektromehanskih sistemov. FOTO: Arne Hodalič, Katja Bidovec
Na IJS so ob vstopu v osmo desetletje sklenili pogled usmeriti v prihodnost. Namesto predvidljivega pregleda zgodovinskih mejnikov s črno-belimi arhivskimi podobami so izdali knjigo svežih, modernih fotografij laboratorijske opreme, fizikalnih in kemijskih pojavov, visokotehnoloških materialov in predvsem znanstvenikov, ki sta jih posnela Arne Hodalič in Katja Bidovec.

image
Laboratorij za humanoidno in kognitivno robotiko. Humanoidni roboti so zaradi podobnosti človeku še posebej primerni za študij sodelovanja človeka s strojem. Razvijajo nove načine za izračun optimalnih odzivov in gibanj humanoidnih robotov v fizičnem stiku s človekom in za robotsko učenje s posnemanjem delovanja ljudi. FOTO: Arne Hodalič, Katja Bidovec


Celovit zgodovinski pregled raziskovalne ustanove v knjižni obliki bo tako ostal projekt za prihodnost, saj takšna monografija kljub desetletjem obstoja še ni bila izdana. Po besedah Jadrana Lenarčiča že prehojeno pot še najbolj temeljito osvetli knjiga o prvem direktorju IJS Antonu Peterlinu, ki je bila izdana ob stoletnici njegovega rojstva, leta 2008. »Tudi tokratne obletnice nismo posvetili zgodovinskim dosežkom, temveč mladim in prihodnosti človeštva v sožitju s prihajajočimi novimi tehnologijami. Izdali smo knjigo odličnih fotografij, poudarek je na tem, kaj smo in hočemo biti, ne pa na črno-beli preteklosti,« je dejal Lenarčič.

image
Zemeljska satelitska postaja zagotavlja meritve za podatkovne baze in propagacijske modele ITU-R za (širše) geografsko območje Slovenije in dopolnjuje podatke za jugovzhodno Evropo. FOTO: Arne Hodalič, Katja Bidovec


Fotografa Arneja Hodaliča, ki je s sodelavko Katjo Bidovec pred fotografiranjem veliko časa preživel z znanstveniki in spoznaval njihovo delo, je naloga povsem prevzela: »Osupnil sem nad tem, kaj vse počnejo znanstveniki. V velik užitek mi je bilo delati z njimi. Slovenci moramo res izvedeti več o tem, kako dobri smo,« nam je povedal. Z Bidovčevo sta si najprej ogledala laboratorije in že to je bil mamutski projekt, pove Hodalič. »Tri dni smo po osem ur samo hodili po inštitutu in ga spoznavali. Potem sva imela s Katjo deset snemalnih dni. Kriterij za izbor je bila fotogeničnost motivov.« Povedal je še, da so ju raziskovalci sprejeli zelo naklonjeno in da so bili brez izjeme pripravljeni sodelovati kot modeli.

image
Aerogel. Kot pero lahek, prozoren material, v katerem v spektrometru Belle II hitri nabiti delci sevajo svetlobo Čerenkova. Ta svetloba je odločilna za identifikacijo delcev, ki so nastali pri trkih elektronov in pozitronov.


Inštitut se je sicer svoji zgodovini in prehojeni poti priklonil tudi z razstavo arhivskih fotografij, ki bodo vse leto na ogled pred veliko predavalnico.

image
Z novimi tehnikami sintranja je mogoče v pol ure ustvariti to, za kar narava potrebuje milijone let. FOTO: Arne Hodalič, Katja Bidovec


image
S simulatorji (manikini) človeškega telesa (na sliki manikin roke) vrednotijo toplotne in evaporativne (izparilne) upornosti oblačilnih sistemov. Industrijski partnerji uporabljajo manikine za razvoj in izboljšanje kvalitete oblačil. FOTO: Arne Hodalič, Katja Bidovec