Razkrili bodo Nobelove nagrade: za mir si jo želi Trump

Jutri se začenja teden Nobelovih nagrad, ki veljajo za najprestižnejše nagrade za dosežke na področju medicine, fizike, kemije, literature, ekonomije in pri zagotavljanju globalnega miru. Ameriški predsednik Donald Trump ne skriva, da si še kako želi nagrado za mir, možnosti so praktično nične, pri švedskih komitejih, ki odločajo o nagradah za znanosti, pa opozarjajo tudi na njegovo spodkopavanje ameriške znanosti.

Preberite še: Nobelovec Paul Nurse nam je zaupal, kako je ključni vzorec svojih raziskav vrgel v smeti.

Nobelove nagrade je ustanovil Alfred Nobel, švedski poslovnež in kemik iz 19. stoletja. Imel je več kot 300 patentov, pisal je tudi poezijo in dramska dela, večini pa je znan po izumu dinamita, s katerim je tudi obogatel. Nobel je svoj izum videl kot ključnega pri gradbeništvu in v rudarstvu, a ga je pograbila tudi orožarska industrija, kar je po nekaterih navedbah Nobel obžaloval, zato se je v svoji oporoki odločil, da svoje ogromno premoženje uporabi za financiranje letnih nagrad »tistim, ki so v preteklem letu prinesli največjo korist človeštvu«.

Prve nagrade leta 1901

Prve Nobelove nagrade – za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in mir – so bile podeljene leta 1901, pet let po njegovi smrti. Nobel je za podelitev nagrad za kemijo in fiziko izbral Kraljevo švedsko akademijo znanosti, za književnost Švedsko akademijo, za fiziologijo ali medicino švedski medicinski inštitut Karolinska in za mir norveški parlament. Ni natančno znano, zakaj je Nobel za podelitev nagrade za mir izbral Norveško, sta pa bili Norveška in Švedska v času, ko je pisal svojo oporoko, povezani v politični uniji. Leta 1968, ko je švedska centralna banka praznovala 300. obletnico, je ustanovila nagrado za ekonomske znanosti v spomin na Alfreda Nobela z donacijo Nobelovi fundaciji. Nagrado podeljuje Kraljeva švedska akademija znanosti po enakih načelih kot druge nagrade.

Vsaka nagrada je danes vredna 11 milijonov švedskih kron ali skoraj milijon evrov, poleg tega pa dobitniki dobijo zlato medaljo in diplomo ter seveda večno slavo. Nagrado si lahko delijo do trije dobitniki. Nobelove nagrade nagrajencem podelijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrado za mir podeljuje predsednik Norveškega Nobelovega odbora v Oslu, ostale nagrade pa švedski kralj v koncertni dvorani v Stockholmu. Slavnostni podelitvi sledi gostija v mestni hiši v Stockholmu, jedilnik več mesecev skrbno pripravljajo najboljši švedski kuharji in someljeji.

Preberite še: Kvantne sanje napol Slovenca, napol Škota

Vsako leto se seveda ugiba, kdo bi si lahko zaslužil nagrado za svoje delo. Nekatere organizacije ali posamezniki objavijo svoje predloge, a nominacije ostajajo skrivnost, člani komitejev o njih in svojih odločitvah ne smejo razpravljati 50 let. Oseba se ne more sama nominirati, vendar jo lahko večkrat nominirajo drugi, vključno s člani komisije za posamezno nagrado.

Pri nagradah za znanstvene dosežke, ki jih podeljujejo v Stockholmu, gre ponavadi za delo, ki so ga dobitniki opravili leta ali celo desetletja prej, saj morajo preboji prestati preizkus časa. Odbor za mirovno nagrado pa je edini, ki redno nagrajuje dosežke iz preteklega leta. Odbor si prizadeva doseči soglasje o izbiri. Če mu to ne uspe, se odločitev sprejme z večino glasov. Zadnjič, ko je član protestno odstopil, je bilo leta 1994, ko je palestinski voditelj Jaser Arafat nagrado delil z Izraelcema Šimonom Peresom in Jicakom Rabinom.

Bi lahko zmagal Trump?

Za nagrado za mir je letos po podatkih Reutersa nominiranih 338 oseb in organizacij. Med predlaganimi, kot so razkrili predlagatelji, so med drugim Mednarodno kazensko sodišče, Nato, zaprta hongkonška aktivistka Chow Hang-Tung in kanadski odvetnik za človekove pravice Irwin Cotler. Nominiran naj bi bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki se je pohvalil, da je zaslužen za končanje sedmih vojn. Nedavno je komentiral, da bi bilo žalitev za ZDA, če ne bi prejel Nobelove nagrade, saj je po lastnih navedbah sodeloval pri končanju več vojn na svetu. »Ali boste dobili Nobelovo nagrado? Absolutno ne. Dali jo bodo nekemu tipu, ki ni naredil ničesar,« je izjavil Trump, ki ga že leta boli, da je nagrado leta 2009 dobil demokrat Barack Obama, in dodal: »Ne želim je zase, želim, da jo dobi država.« Možnosti, da Trump postane Nobelov lavreat so skorajda nične. »To je popolnoma nemogoče,« je za AFP dejal Oeivind Stenersen, zgodovinar, soavtor knjige o Nobelovi nagradi za mir. Številni menijo, da Trump pravzaprav deluje nasprotno in da trenutno razgrajuje mednarodni mir. Lani je nagrado prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja. Letos bi lahko pripadala humanitarni organizaciji, novinarjem ali instituciji Združenih narodov ali pa bo popolno presenečenje.

Do Trumpovega delovanja so kritični tudi v odborih znanstvenih nagrad. Trumpov napad na znanost bi lahko ogrozil položaj ZDA kot vodilne raziskovalne države na svetu in imel posledice po vsem svetu, so za AFP povedali člani komitejev Nobelovih nagrad na Švedskem. Ameriški predsednik je močno zmanjšal financiranje za vodilne ameriške inštitute, napadel je akademske svoboščine univerz in nadzoroval množična odpuščanja. Ravno iz ZDA prihaja največ Nobelovih znanstvenih nagrajencev, predvsem po zaslugi dolgoletnih vlaganj v temeljno znanost in akademsko svobodo. »V povojnem obdobju so ZDA prevzele vlogo Nemčije kot vodilne svetovne znanstvene države. Ker zdaj začenjajo zmanjševati financiranje raziskav, to ogroža položaj države,« je za AFP povedal Hans Ellegren, generalni sekretar Kraljeve švedske akademije znanosti.

Nagrada tudi za lobotomijo

Med najbolj znanimi Nobelovimi nagrajenci so znanstveniki Albert Einstein, Niels Bohr in Marie Curie književnika Ernest Hemingway in Albert Camus ter voditelji, kot so Nelson Mandela, Martin Luther King ml. in mati Tereza.

Vsako leto številni opozarjajo, da so prenekatere ženske spregledane: med letoma 1901 in 2024 so bile nagrade ženskam podeljene le 66-krat. Samo ena ženska, Marie Curie, je bila nagrajena dvakrat, in sicer z Nobelovo nagrado za fiziko leta 1903 in Nobelovo nagrado za kemijo leta 1911. To pomeni, da je bilo med letoma 1901 in 2024 Nobelovo nagrado prejelo skupno 65 žensk. Sicer pa je nagrade dobili 894 moških in 27 organizacij.

Nekatere nagrade so seveda dvignile veliko prahu, za druge se je šele leta kasneje izkazalo, da je nagrajeno delo prineslo več škode kot koristi. Veliko nagrad za mir je bilo ostro kritiziranih, vključno s tistimi za Henryja Kissingerja, ter že prej omenjene Jaserja Arafata, Jicaka Rabina in Šimona Peresa. Mnogi menijo – tudi v Nobelovih komitejih – da je bila ena največjih krivic ta, da nagrade niso podelili Mahatmaju Gandhiju.

Nobelova nagrada za mir leta 1973 za ameriškega zunanjega ministra Kissingerja in vietnamskega politika Le Duc Thoja, ki je bil glavni mirovni pogajalec v Vietnamu, ostaja ena najbolj kontroverznih Nobelovih nagrad doslej. Le Duc Tho je nagrado zavrnil (do danes je edina oseba, ki je zavrnila Nobelovo nagrado za mir), Kissinger si nato ni upal potovati v Oslo, da bi jo prevzel, dva od petih članov Nobelovega odbora pa sta odstopila. 27. januarja istega leta sta politika podpisala Pariški mirovni sporazum, ki je pozival k premirju v Vietnamu, vendar je bil sporazum takrat bolj ali manj mrtva črka na papirju. Kissinger je bil posebej tarča kritik, saj so ga obtožili, da je povzročil širitev vojne na sosednjo Kambodžo in odredil množično bombardiranje Hanoja, da bi povečal pritisk na pogajalske mize. Prav tako je bil pod ognjem kritike, ker je podprl prevrat Augusta Pinocheta v Čilu proti demokratično izvoljenemu predsedniku Salvadorju Allendeju. Le Duc Tho je že dve leti kasneje, leta 1975, pripravljal temelje za invazijo na Južni Vietnam. Kissinger je po padcu Saigona leta 1975 poskušal nagrado vrniti, a je Nobelov odbor to zavrnil. Po preteku 50 letih, za kolikor let so razprave na Nobelovih odborih zapečatene, se je razkrilo, da je odbor upal, da bo nagrada dala zagon za trajen mir.

Danes izjemno sporna je nagrada iz leta 1949 za fiziologijo ali medicino, ki jo je prejel Egas Moniz za levkotomijo ali lobotomijo. Ta je v takratnem času veljala za terapijo pri določenih psihozah, predvsem pri shizofreniji in depresiji, operacija pa je vključevala poseg v možgane, da so prekinili povezave iz predfrontalne skorje (sprednji del čelnega režnja) s preostalimi možgani. To je povzročilo hude in nepopravljive poškodbe pri številnih pacientih.

Leto prej je nagrado za medicino prejel Paul Hermann Müller za odkritje visoke učinkovitosti DDT kot kontaktnega strupa proti insektom. S pomočjo tega strupa so med drugo svetovno vojno omejevali širjenje malarije, ki jo prenašajo komarji, in tifusa, ki ga širijo uši. Čeprav je DDT sprva rešil milijone življenj, se je kasneje izkazalo, da ima hude okoljske posledice - povzroča trajno onesnaževanje, bioakumulacijo v prehranjevalni verigi in škodi tudi drugim živalim in ljudem. DDT so v 70. letih prepovedali v večini držav.