Rembrandt XXL
Kaj se zgodi z Nočno stražo, ko združita moči umetnost in umetna inteligenca.
Odpri galerijo
Dodani manjkajoči del slike je popolnoma spremenil kompozicijo in prav to je najbolj navdušilo umetnostne zgodovinarje. Foto Piroschka Van De Wouw/Reuters
Ena najslavnejših slik Rembrandta van Rijna iz leta 1642 in obenem ena najslavnejših iz zlatega obdobja nizozemskega slikarstva Nočna straža je zrasla za nekaj deset centimetrov. V resnici jo je interdisciplinarna ekipa programerjev, zgodovinarjev in umetnikov v dveh letih restavrirala v originalni izvedbi, prav takšni, kot je prišla izpod čopičev velikega umetnika.
Sliko so obrezali 70 let po nastanku, razlog pa je bil povsem banalen – ob selitvi v mestno hišo so ugotovili, da je prevelika za steno, ki naj bi jo krasila, in so izbrali v tistih časih še analogno orodje za obrezovanje – škarje in jo preprosto odrezali, obrezke pa odvrgli neznano kam, najverjetneje kar v smeti.
Umetnostni zgodovinarji so ves čas vedeli za poseg v sliko, saj obstaja veliko manjša kopija nepoškodovane Rembrandtove slike, ki jo je naslikal Gerrit Lundens. Strokovnjaki so po njej restavrirali manjkajoči del s pomočjo optičnih bralnikov, rentgenskega fotografiranja in digitalne temnice, v kateri so združili ogromne količine računalniških informacij in z uporabo nevronskih mrež poustvarili barve in poteze čopiča velikega mojstra. Program je popravil celo popačeno perspektivo reprodukcije, saj je Ludens originalno sliko opazoval pod kotom.
Poznavalci so navdušeni predvsem nad čisto spremenjeno kompozicijo, ki pozornost opazovalca preusmeri tako, kot si je ob slikanju zamislil Rembrandt, glavni figuri pa sta pomaknjeni proti desni. Dodatni računalniško natisnjeni del namenoma vidno odstopa od originalne slike, saj so restavratorji želeli, da opazovalec razpozna razliko.
Sliko so obrezali 70 let po nastanku, razlog pa je bil povsem banalen – ob selitvi v mestno hišo so ugotovili, da je prevelika za steno, ki naj bi jo krasila, in so izbrali v tistih časih še analogno orodje za obrezovanje – škarje in jo preprosto odrezali, obrezke pa odvrgli neznano kam, najverjetneje kar v smeti.
Računalnik vleče čopič
Umetnostni zgodovinarji so ves čas vedeli za poseg v sliko, saj obstaja veliko manjša kopija nepoškodovane Rembrandtove slike, ki jo je naslikal Gerrit Lundens. Strokovnjaki so po njej restavrirali manjkajoči del s pomočjo optičnih bralnikov, rentgenskega fotografiranja in digitalne temnice, v kateri so združili ogromne količine računalniških informacij in z uporabo nevronskih mrež poustvarili barve in poteze čopiča velikega mojstra. Program je popravil celo popačeno perspektivo reprodukcije, saj je Ludens originalno sliko opazoval pod kotom.
Poznavalci so navdušeni predvsem nad čisto spremenjeno kompozicijo, ki pozornost opazovalca preusmeri tako, kot si je ob slikanju zamislil Rembrandt, glavni figuri pa sta pomaknjeni proti desni. Dodatni računalniško natisnjeni del namenoma vidno odstopa od originalne slike, saj so restavratorji želeli, da opazovalec razpozna razliko.
