Rjugu dobil še tretjega »prebivalca«: pri pristajanju uspešen tudi Mascot
Nemško-francoski lander bo preučeval površje asteroida, da bi bolje razumeli, kako je nastalo osončje.
Odpri galerijo
Površje asteroida, ki ga je fotografiral Mascot. FOTO: DLR
Rjugu, asteroid, ki je od Zemlje oddaljen okoli 300 milijonov kilometrov, ima novega prebivalca. Lander Mascot (mobilni izvidnik površja asteroida) je danes varno pristal na površju in začel svoje delo, so potrdil v nemškem vesoljskem centru (DLR), kjer so v sodelovanju s francosko vesoljsko agencijo (CNES) sestavili plovilo.
Lander se je tako pridružil japonskima poskakujočima roverjema Minerva II-1, ki sta uspešno opravila svojo nalogo pristanka 21. septembra in sta že poslala na Zemljo nekaj izjemnih fotografij nezemeljskega sveta.
Desetkilogramski Mascot je do asteroida tipa C potoval na sondi Hajabusa 2 japonske vesoljske agencije (Jaxa). Od matičnega plovila se je po navedbah nemškega centra uspešno ločil nekaj pred četrto uro zjutraj po našem času.
Hajabusa ga je izpustila z višine 51 metrov, nato ga je čakal prosti pad na površje, a zaradi drugačne gravitacije je padal s hitrostjo povprečnega pešca na Zemlji. Potem je lander in mednarodno ekipo inženirjev in znanstvenikov čakalo 16 ur meritev površja. Preučeval bo mineralno sestavo, temperaturo in magnetne karakteristike. Lander je opremljen z infrardečim mikroskopom MicrOmega, kamero MASCAM, radiometrom za merjenje moči elektromagnetne radiacije in magnetometrom za merjenje magnetnih sil.
»Cilj je res razumeti asteroid. Razumeti, kako se je tu vse oblikovalo – Zemlja in drugi planeti,« je dejal Christian Krause, vodja operacij pri misiji. Asteroidi so ostanki iz časa, ko se je naše Osončje rojevalo in lahko razkrijejo marsikaj, med drugim tudi to, ali so asteroidi in kometi na Zemljo prinesli vodo, ko so trkali z mladim planetom.
Pristajanje na vesoljskih telesih je vse kot lahka naloga, zato se je v kontrolnem centru DLR razleglo vidno olajšanje in veselje, ko so dobili potrditev, da je malo plovilo uspešno zasidrano na okoli 900 metrov širokem kamnu.
»Bolje ne bi mogli iti. S telemetrije smo lahko videli, da se je ločil od matičnega plovila in da se je površja dotaknil okoli 20 minut kasneje,« je razložil projektni vodja Tram Mi Ho iz nemškega inštituta za vesoljske sisteme.
Ključni trenutek, kot so pojasnili pri DLR, je ločitev obeh plovil. Zemeljska ekipa ima v takih trenutkih bolj ali manj zavezane roke, a tokrat je šlo vse po sreči. Na Zemljo so prispele tudi prve fotografije, ki jih je posnela kamera (eno izmed njih lahko vidite zgoraj). Uspešno so delovali tudi ostali znanstveni instrumenti. »Prve meritve kažejo relativno šibko polje Sončevega vetra in zelo močne magnetne motnje, ki jih je povzročilo samo plovilo,« je povedal Karl-Heinz Glaßmeier.
Plovilo se bo po prvih opravljenih meritvah po načrtih premaknilo na drugo lokacijo, kar pomeni, da bodo znanstveniki tako prvič dobili poglobljene podatke z dveh koncev asteroida. Svoje bosta k razumevanju dodala roverja, pa tudi sama sonda, saj se bo v prihodnjih mesecih spustila do površja in pobrala nekaj vzorcev, ki jih bo predvidoma na Zemljo prinesla leta 2020.
Lander se je tako pridružil japonskima poskakujočima roverjema Minerva II-1, ki sta uspešno opravila svojo nalogo pristanka 21. septembra in sta že poslala na Zemljo nekaj izjemnih fotografij nezemeljskega sveta.
Desetkilogramski Mascot je do asteroida tipa C potoval na sondi Hajabusa 2 japonske vesoljske agencije (Jaxa). Od matičnega plovila se je po navedbah nemškega centra uspešno ločil nekaj pred četrto uro zjutraj po našem času.
Umetniška upodobitev Mascota, kako pristaja. FOTO: DLR
Hajabusa ga je izpustila z višine 51 metrov, nato ga je čakal prosti pad na površje, a zaradi drugačne gravitacije je padal s hitrostjo povprečnega pešca na Zemlji. Potem je lander in mednarodno ekipo inženirjev in znanstvenikov čakalo 16 ur meritev površja. Preučeval bo mineralno sestavo, temperaturo in magnetne karakteristike. Lander je opremljen z infrardečim mikroskopom MicrOmega, kamero MASCAM, radiometrom za merjenje moči elektromagnetne radiacije in magnetometrom za merjenje magnetnih sil.
»Cilj je res razumeti asteroid. Razumeti, kako se je tu vse oblikovalo – Zemlja in drugi planeti,« je dejal Christian Krause, vodja operacij pri misiji. Asteroidi so ostanki iz časa, ko se je naše Osončje rojevalo in lahko razkrijejo marsikaj, med drugim tudi to, ali so asteroidi in kometi na Zemljo prinesli vodo, ko so trkali z mladim planetom.
Primerjava velikosti: prvi je Rjugu (900m), tokijski stolp Skytree (634m), asteroid Itokava (535m) - na tem asteroidu je pristajala Hajabusa 1, a pretekla misija je bila bolj ali manj uspešna, in tokijski stolp (333m). FOTO: Jaxa
Olajšanje v nadzornem centru
Pristajanje na vesoljskih telesih je vse kot lahka naloga, zato se je v kontrolnem centru DLR razleglo vidno olajšanje in veselje, ko so dobili potrditev, da je malo plovilo uspešno zasidrano na okoli 900 metrov širokem kamnu.
»Bolje ne bi mogli iti. S telemetrije smo lahko videli, da se je ločil od matičnega plovila in da se je površja dotaknil okoli 20 minut kasneje,« je razložil projektni vodja Tram Mi Ho iz nemškega inštituta za vesoljske sisteme.
Ključni trenutek, kot so pojasnili pri DLR, je ločitev obeh plovil. Zemeljska ekipa ima v takih trenutkih bolj ali manj zavezane roke, a tokrat je šlo vse po sreči. Na Zemljo so prispele tudi prve fotografije, ki jih je posnela kamera (eno izmed njih lahko vidite zgoraj). Uspešno so delovali tudi ostali znanstveni instrumenti. »Prve meritve kažejo relativno šibko polje Sončevega vetra in zelo močne magnetne motnje, ki jih je povzročilo samo plovilo,« je povedal Karl-Heinz Glaßmeier.
Plovilo se bo po prvih opravljenih meritvah po načrtih premaknilo na drugo lokacijo, kar pomeni, da bodo znanstveniki tako prvič dobili poglobljene podatke z dveh koncev asteroida. Svoje bosta k razumevanju dodala roverja, pa tudi sama sonda, saj se bo v prihodnjih mesecih spustila do površja in pobrala nekaj vzorcev, ki jih bo predvidoma na Zemljo prinesla leta 2020.
