Roboti – od praktičnih strojev do strojev za nežnost
Kaj pa znanstvena fantastika?: Roboti za zdaj le sobarice in domači ljubljenčki, do umetnega človeka je še daleč
Odpri galerijo
Japonsko podjetje Groove X je predstavilo majhnega robota z imenom Lovot. FOTO: AFP
Las Vegas – Neizmerna gneča, poostrena varnost in odlična organizacija. Sejem zabavne elektronike Ces v Las Vegasu je razstava idej in predstavitveni prostori so neskončni. Tukaj lahko vidimo vse, od 3D-tiskalnikov, dronov, ki na nočnem nebu ustvarjajo tiho igro luči (so to ognjemeti prihodnosti?), veliko samovozečih avtomobilov in motorjev, televizije, ki so tako dovršene kot kino in tako velike, da bi nam z njimi morali prodati tudi večje dnevne sobe.
Google je povsod. A njihov paviljon je dolgočasen in slabo oblikovan, asistenti, ki so razkropljeni po prizoriščih, oblečeni v bele bunde in kape s cofi, bolj spominjajo na hostese iz zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 kot na prihodnost.
Ko smo ravno pri prihodnosti: vsak ljubitelj znanstvene fantastike, ki se bo znašel na tem dogodku, bo najprej naivno pomislil, da bodo med glavnimi zvezdniki roboti. Menda jih je letos res več kot lani, a ne pričakujte prevelikih pametnjakovičev.
Japonsko podjetje Groove X je predstavilo majhnega robota z imenom Lovot. Ima velike otroške oči, mehko telo iz tkanine, opremljen je s kamero in je na kolesih. Ta nežna stvar, ki spominja na pingvina, ne zna pospravljati ali skuhati kave, v resnici ne zna narediti nič praktičnega, saj je ustvarjena za to, da nas brezpogojno ljubi in nam dela družbo. Če smo z njim prijazni in nežni, postane toplejši, če ga božamo, zaspi, ko ga lastnik pokliče, se pripelje do njega. Več časa ko bomo preživeli z njim, bolj se bo navezal na nas. Zanj boste morali odšteti približno 3000 evrov, predlagajo vam, da kupite dva. Odvisno od tega, kako ste osamljeni.
Lani je na Cesu navdušil Sonyjev robotski pes Aibo, ki zna mahati z repom, lajati in se odziva na lastnikove ukaze, a človek se vpraša, zakaj bi iskali umetno nadomestilo za nekaj tako popolnega, kot je pes ali maček.
Podjetje LG, ki ima enega izmed najbolj impresivnih paviljonov: sobo iz zaslonov, ki realistično predvajajo slapove, je v Las Vegas pripeljalo uslužnega robota sobarico, ki vam v hotelsko sobo dostavi prtljago in prinese sveže brisače ali zajtrk. Samsung je navdušil z robotom, ki zna skrbeti za starejše: opozarja jih, kdaj morajo vzeti tablete, jim izmeri krvni tlak in podatke o zdravstvenem stanju pošlje njihovim bližnjim. Če zazna, da je z njegovim lastnikom kaj narobe, pokliče medicinsko pomoč.
Tudi roboti so lahko muhasti oziroma imajo tremo pred nastopi. Lani modrooki CLOi, ki naj bi skrbel za to, da vaša pametna hiša dobro deluje (prižiga in ugaša luči, vam sporoča, kaj imate v hladilniku, predlaga recepte ali zažene pralni stroj …), na nabito polni tiskovni konferenci ni hotel niti komunicirati z demonstratorjem na odru, kaj šele, da bi izpolnil kakšen njegov ukaz.
Med vsemi roboti, ki jih letos predstavljajo na Cesu, je najuporabnejši tisti brez glave. No, ne vem, ali je to robot, a Cowarobot je pametni kovček na kolesih, ki sledi lastniku kot pes, da ta lahko, kot pravi kitajski proizvajalec, v miru gleda v svoj pametni telefon. Povezan je s senzorji, ki ga bodo našli, če se bo izgubil. Njegova baterija je tako močna, da se bo vozil za vami kar 20 kilometrov.
Na sejmu vsak dan nastopijo tudi avtorji knjižnih uspešnic o sodobni tehnologiji. Byron Reese je podjetnik, ki je napisal več knjig, govoril je o najnovejši The Forth Age (Četrta doba), v kateri opisuje, kako bodo roboti in umetna inteligenca spremenili svet. Kot pravi, je futurististični optimist, saj je prepričan, da ravno zaradi tehnologije danes živimo bolje kot kdaj prej v zgodovini. Ne verjame, tako kot Elon Musk ali Stephen Hawking, da lahko umetna inteligenca ogrozi človeštvo, prav tako misli, da nam roboti ne bodo kradli delovnih mest, ampak bodo le opravljali dela, ki jih mi nočemo več. »Umetne inteligence se bojijo tisti, ki mislijo, da je človek stroj in da so naši možgani kot superračunalnik, zato verjamejo, da lahko ustvarimo umetnega človeka.« A robot nikoli ne bo imel zavesti ali smisla za humor, če mu ga nekdo ne bo sprogramiral, zato mu ni všeč, da nas poskušajo njihovi proizvajalci prepričati, da znajo biti sočutni in da nas razumejo, saj je to zgolj iluzija.
»Stvar je preprosta: človek začuti toploto, stroj pa jo izmeri.« Nemogoče se mu zdi, da bi lahko ustvarili robota, ki bi mislil ali čutil tako kot človek, kaj šele, da bi imel zavest. »Saj sploh ne vemo, kaj natančno je zavest, prav tako nam še vedno ni jasno, kako deluje naš um in kaj na primer v naših možganih sproži kreativnost ali spraševanje, kdo sploh smo. Vse to so še vedno uganke.« Zato je prepričan, da vsaj še 500 let ne bomo znali ustvariti tehnologije, ki bi bila naš dvojnik. Glede na to, kar je mogoče videti na Cesu, ima kar prav.
___
Vsebino omogoča A1 Slovenija.
Google je povsod. A njihov paviljon je dolgočasen in slabo oblikovan, asistenti, ki so razkropljeni po prizoriščih, oblečeni v bele bunde in kape s cofi, bolj spominjajo na hostese iz zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 kot na prihodnost.
Ko smo ravno pri prihodnosti: vsak ljubitelj znanstvene fantastike, ki se bo znašel na tem dogodku, bo najprej naivno pomislil, da bodo med glavnimi zvezdniki roboti. Menda jih je letos res več kot lani, a ne pričakujte prevelikih pametnjakovičev.
Stroj za nežnost
Japonsko podjetje Groove X je predstavilo majhnega robota z imenom Lovot. Ima velike otroške oči, mehko telo iz tkanine, opremljen je s kamero in je na kolesih. Ta nežna stvar, ki spominja na pingvina, ne zna pospravljati ali skuhati kave, v resnici ne zna narediti nič praktičnega, saj je ustvarjena za to, da nas brezpogojno ljubi in nam dela družbo. Če smo z njim prijazni in nežni, postane toplejši, če ga božamo, zaspi, ko ga lastnik pokliče, se pripelje do njega. Več časa ko bomo preživeli z njim, bolj se bo navezal na nas. Zanj boste morali odšteti približno 3000 evrov, predlagajo vam, da kupite dva. Odvisno od tega, kako ste osamljeni.
Google je povsod. A njihov paviljon je dolgočasen in slabo oblikovan, asistenti, ki so razkropljeni po prizoriščih, oblečeni v bele bunde in kape s cofi, bolj spominjajo na hostese iz zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 kot na prihodnost. FOTO:
Lani je na Cesu navdušil Sonyjev robotski pes Aibo, ki zna mahati z repom, lajati in se odziva na lastnikove ukaze, a človek se vpraša, zakaj bi iskali umetno nadomestilo za nekaj tako popolnega, kot je pes ali maček.
Zvesta prtljaga
Podjetje LG, ki ima enega izmed najbolj impresivnih paviljonov: sobo iz zaslonov, ki realistično predvajajo slapove, je v Las Vegas pripeljalo uslužnega robota sobarico, ki vam v hotelsko sobo dostavi prtljago in prinese sveže brisače ali zajtrk. Samsung je navdušil z robotom, ki zna skrbeti za starejše: opozarja jih, kdaj morajo vzeti tablete, jim izmeri krvni tlak in podatke o zdravstvenem stanju pošlje njihovim bližnjim. Če zazna, da je z njegovim lastnikom kaj narobe, pokliče medicinsko pomoč.
Tudi roboti so lahko muhasti oziroma imajo tremo pred nastopi. Lani modrooki CLOi, ki naj bi skrbel za to, da vaša pametna hiša dobro deluje (prižiga in ugaša luči, vam sporoča, kaj imate v hladilniku, predlaga recepte ali zažene pralni stroj …), na nabito polni tiskovni konferenci ni hotel niti komunicirati z demonstratorjem na odru, kaj šele, da bi izpolnil kakšen njegov ukaz.
Med vsemi roboti, ki jih letos predstavljajo na Cesu, je najuporabnejši tisti brez glave. No, ne vem, ali je to robot, a Cowarobot je pametni kovček na kolesih, ki sledi lastniku kot pes, da ta lahko, kot pravi kitajski proizvajalec, v miru gleda v svoj pametni telefon. Povezan je s senzorji, ki ga bodo našli, če se bo izgubil. Njegova baterija je tako močna, da se bo vozil za vami kar 20 kilometrov.
Umetni človek je še daleč
Na sejmu vsak dan nastopijo tudi avtorji knjižnih uspešnic o sodobni tehnologiji. Byron Reese je podjetnik, ki je napisal več knjig, govoril je o najnovejši The Forth Age (Četrta doba), v kateri opisuje, kako bodo roboti in umetna inteligenca spremenili svet. Kot pravi, je futurististični optimist, saj je prepričan, da ravno zaradi tehnologije danes živimo bolje kot kdaj prej v zgodovini. Ne verjame, tako kot Elon Musk ali Stephen Hawking, da lahko umetna inteligenca ogrozi človeštvo, prav tako misli, da nam roboti ne bodo kradli delovnih mest, ampak bodo le opravljali dela, ki jih mi nočemo več. »Umetne inteligence se bojijo tisti, ki mislijo, da je človek stroj in da so naši možgani kot superračunalnik, zato verjamejo, da lahko ustvarimo umetnega človeka.« A robot nikoli ne bo imel zavesti ali smisla za humor, če mu ga nekdo ne bo sprogramiral, zato mu ni všeč, da nas poskušajo njihovi proizvajalci prepričati, da znajo biti sočutni in da nas razumejo, saj je to zgolj iluzija.
»Stvar je preprosta: človek začuti toploto, stroj pa jo izmeri.« Nemogoče se mu zdi, da bi lahko ustvarili robota, ki bi mislil ali čutil tako kot človek, kaj šele, da bi imel zavest. »Saj sploh ne vemo, kaj natančno je zavest, prav tako nam še vedno ni jasno, kako deluje naš um in kaj na primer v naših možganih sproži kreativnost ali spraševanje, kdo sploh smo. Vse to so še vedno uganke.« Zato je prepričan, da vsaj še 500 let ne bomo znali ustvariti tehnologije, ki bi bila naš dvojnik. Glede na to, kar je mogoče videti na Cesu, ima kar prav.
___
Vsebino omogoča A1 Slovenija.
