Rover dobil ime po pionirki raziskovanja DNK Rosalind Franklin

Dvojna vijačnica je leta 1962 Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu prinesla Nobelovo nagrado za medicino. Franklinova je bila takrat že pokojna, saj je leta 1958 umrla zaradi raka na jajčnikih, stara komaj 37 let.

Objavljeno
07. februar 2019 13.35
Posodobljeno
07. februar 2019 15.32
Rosalind Franklin FOTO: MRC Laboratory Of Molecular Biology
Robotsko vozilo Evropske vesoljske agencije (Esa), ki bo leta 2020 odpotovalo proti Marsu, je dobilo ime: Rosalind Franklin. Rover, ki je del širše evropsko-ruske misije ExoMars, ki bo na rdečem planetu iskal gradnike življenja, bo torej nosil ime po britanski kemičarki in strokovnjakinji na področju rentgenske kristalografije, ki je ključno prispevala k odkritju dvojnovijačne strukture DNK. Prav tako je veliko pripomogla k razumevanju ogljika, premoga in grafita.

»To ime nas opominja, da imamo raziskovanje zapisano v človeških genih. Znanost je v naši DNK in v vsem, kar počnemo pri Esi. Rosalindin rover zajema ta duh raziskovanja,« je poudaril generalni direktor agencije Jan Wörner.

Ime so predstavili v podjetju Airbus Defence and Space v britanskem Stevenageu, kjer sestavljajo rover. Izbrali so ga izmed 36.000 predlogov, ki so jih Britanski vesoljski agenciji posredovali državljani članic Evropske vesoljske agencije.  

Rover bo prvi, ki združuje sposobnost premikanja po površju in raziskovanja globin. Mars je bil nekoč vse prej kot pusto negostoljubno nebesno telo. Nekoč, kot ugotavljajo znanstveniki, so bili na njem oceani in jezera. Rover bo zavrtal več kot dva metra v globino in bo analiziral sestavo prsti v iskanju sledi nekdanjega življenja in morda celo sedanjega.

»Rover bo raziskoval površje z instrumenti naslednje generacije. Gre za popolnoma avtonomni laboratorij. Z njim nadaljujemo evropsko dediščino robotskega odkrivanja, hkrati pa razvijamo nove tehnologije,« je poudaril britanski astronavt Tim Peake.


 

Franklinova umrla pri komaj 37 letih


Rosalind Franklin je verjetno najbolj znana po svojem delu s slikami rentgenskega uklona DNK, ki je vodilo k odkritju strukture DNK. Najbolj znana je slika 51. Dvojna vijačnica je nato leta 1962 Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu prinesla Nobelovo nagrado za medicino. Franklinova je bila takrat že pokojna, saj je leta 1958 umrla zaradi raka na jajčnikih, stara komaj 37 let. Watson je sicer predlagal, da bi ji namenili Nobelovo nagrado za kemijo, a teh nagrad posthumno ne podeljujejo.

Njeno ime bo zdaj tako simbolno odpotovalo na drug planet. »Spomnim se obiska v bolnišnici na dan, ko je bila navdušena nad novico o sovjetskem satelitu Sputnik, s katerim se je začelo vesoljsko raziskovanje. Nikoli si ne bi niti mislila, da bo čez 60 let njeno ime dodeljeno roverju, ki bo odpotoval na Mars. Zato je ta projekt še bolj poseben,« je za BBC dejala njena sestra Jenifer Glynn.

image
Umetniška upodobitev roverja ExoMars, ki je zdaj dobil ime po britanski znanstvenici. FOTO: ESA/ATG Medialab 


V kateri fazi je misija?

 
Rover bodo predvidoma izstrelili julija ali avgusta 2020 iz Bajkonurja. Več korakov v misiji je bilo že narejenih. Tako je v orbiti že satelit Trace Gas Orbiter (TGO), prek katerega bo potekala komunikacija. Orbiter sicer sledi majhnim količinam metana, ki bi ga lahko povezali z biološkimi pa tudi geološkimi procesi na površju planeta.  
 
Rover gradijo na Otoku, predvidoma bo končan julija letos. Nato bo najprej odpotoval v Airbusov testni center v francoskem Toulousu, nato v Cannes, kjer bodo Nemci zanj zgradili kapsulo, ki ga bo ponesla do prihodnjega doma. Rusi bodo sestavili pristajalni mehanizem, ki bo ključen marca 2021, ko bo tudi pred tem roverjem sedem minut groze.
 
Rover bo predvidoma pristal na ravnici Oxia Planum v bližini ekvatorja, kjer je bilo nekoč območje, bogato z vodo.
 
Esa že pogleduje proti novim misijam. Z Naso se dogovarja, da bi v eni prihodnjih na Zemljo prinesli vzorce. »Na Zemljo prinesti vzorce z Marsa je velik izziv, ki bo vključeval več misij, vsaka bo bolj kompleksna od predhodne,« je pojasnil David Parker, direktor človeškega in robotskega raziskovanja pri Esi.

Esa ima dolgo tradicijo poimenovanja misij po velikih znanstvenikih, na primer po Isaacu Newtonu (rentgenski observatorij), nemškem fiziku Maxu Plancku (vesoljska sonda), grškem matematiku Euclidu (vesoljski teleskop v gradnji). Lani je proti Merkurju poletela sonda Bepi Colombo, poimenovana po italijanskem znanstveniku, prejšnji lander, ki je strmoglavil na površje Marsa, pa je bil poimenovan prav tako po Italijanu Giovanniju Schiaparelliju.