S harpuno nad vesoljske smeti (VIDEO)

Naslednji del projekta je poskus z jadrom, s katerim bodo nedelujoči satelit privlekli v atmosfero.
Fotografija: Harpuna. Foto Airbus
Odpri galerijo
Harpuna. Foto Airbus

Vesoljske smeti so velik problem. Že majhen košček lahko močno poškoduje delujoči satelit, nekoliko večji ga lahko uniči. Grožnjo predstavljajo tudi Mednarodni vesoljski agenciji, ki se mora sem ter tja kakšni smeti tudi umakniti.

V 60 letih raziskovanja vesolja se je v orbiti nabralo različnih predmetov v skupni masi več kot 8400 ton. Po modelskih podatkih Evropske vesoljske agencije je v orbitah več kot 34.000 koščkov smeti večjih od 10 cm, 900.000 smeti je velikih od enega do 10 cm, kar 128 milijonov pa od enega mm do enega cm.

Številne agencije in podjetja se ukvarjajo, kako te smeti pospraviti. Tako so se jih lotili s harpuno:



Stokilogramski satelit RemoveDEBRIS ali v prevodu »odstranjevanje smeti« je uspešno sprožil harpunski projektil in ujel smet. Gre za 1,5 metra dolgo vrv, ki jo je matično plovilo sprožilo s hitrostjo 20 metrov na sekundo, da je prebilo tarčo in jo tudi zagrabilo.

Robovi tarče so bili dolgi 10 cm, narejena pa je bila podobno kot sateliti iz aluminija s strukturo satovja. Vsi ukazi so bili v satelit prednaloženi. Strokovnjaki so se zavedali, da bo izstrelitev harpune destabiliziralo satelit, zato so prednastavili ponastavitev v »varno delovanje«, z zemeljskih nadzornih centrov so nato uspešno ustavili vrtenje.



To je že tretji uspešni poskus projekta. V prejšnjem so smet lovili z mrežo, v naslednjem so z lidarjem in kamero uspešno identificirali posamezno smet in kako se obnaša oziroma kakšna je njena smer. Marca bo sledil še en eksperiment, in sicer z jadrom bodo skušali nedelujoči satelit privleči v atmosfero, v kateri bo nato zgorel.

»To je bil najzahtevnejši poskus in zasluga, da je bil uspešen, gre vsem vpletenim. Projekt je močan dokaz, kaj vse zmore skupina ljudi iz različnih industrij in raziskovalnih področij,« je poudaril Guglielmo Aglietti z univerze v Surreyju.

Projekt, vreden okoli 14 milijonov evrov, je namreč kolaboracija desetih različnih evropskih podjetij in raziskovalnih ustanov, vodi pa ga univerza v Surreyju. Sofinancira ga Evropska komisija.

Komentarji: