S krvnim testom bodo »alzheimerja« napovedovali 20 let vnaprej
Ameriški znanstveniki so izumili krvni test, ki v 94-odstotni uspešnosti odkrije tiste posameznike, ki bodo čez dvajset let zboleli za alzheimerjevo boleznijo.
Odpri galerijo
Rezultati raziskave ameriških znanstvenikov, ki so jo v četrtek objavili v znanstveni reviji Neurology, nakazujejo preboj na področju boja proti alzheimerjevi bolezni. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Rezultati raziskave ameriških znanstvenikov, ki so jo v četrtek objavili v znanstveni reviji Neurology, nakazujejo preboj na področju boja proti alzheimerjevi bolezni.
Avtorji raziskave – znanstveniki z medicinske šole Washington University v St. Louisu – namreč verjamejo, da lahko krvni test zazna spremembe v možganih s kar 94-odstotno natančnostjo. To bodo ugotovili s pomočjo merjenja ravni beljakovine beta-amiloid, ki velja za ključni indikator odkrivanja Alzheimerjeve bolezni v krvi. Omenjene ravni pa bodo lahko nato uporabili za napovedovanje, ali se je protein nabral v možganih.
Raziskovalci so za Guardian še pojasnili, da se v možganih začnejo tvoriti gruče beljakovin do dveh desetletij pred začetkom značilne izgube spomina, kar kaže, da bi lahko teste uporabili za napoved alzheimerjeve bolezni leta vnaprej. Poleg tega je test precej cenejši in enostavnejši kot pregled možganov s pomočjo tehnologije PET (pozitronska emisijska tomografija).
»Trenutno ljudi v sklopu kliničnih zdravljenj obravnavamo na podlagi posnetkov možganov, ki so zamudni in dragi, vpis udeležencev pa traja zelo dolgo,« je dejal višji vodja projekta Randall Bateman. In nadaljeval, da lahko s krvnim testom zdaj mesečno pregledajo več tisoč ljudi.
»To pomeni, da lahko bolj učinkovito vpišemo udeležence v klinične obravnave, kar bo pripomoglo k hitrejši najdbi ustreznega zdravljenja in bi lahko imelo ogromen vpliv na stroške, ki jih bolezen potegne za seboj. Prav tako bi lahko vplivalo tudi na človeško trpljenje, ki ga bolezen povzroča,« je pozitivne vidike testa navedel vodilni profesor nevrologije.
Januarja lani je skupina znanstvenikov razkrila svoje delo na testu, s katerim so s tehniko masne spektrometrije identificirali bolnike z rougovim peptidom v krvni plazmi. Ta kaže na kopičenje beta-amiloida v možganih.
V zadnji raziskavi so obravnavali 158 ljudi, starejših od 50 let. Vsi razen desetih udeležencev nove študije so imeli kognitivne sposobnosti na normalni ravni. Udeleženi so za namen raziskave morali dati tudi vsaj en vzorec krvi ter opraviti pregled možganov s PET.
Raziskovalci so ugotovili, da so krvni testi v 88 odstotkih primerov podali enake rezultate kot preverjanje s PET, kar pa zanje ni bilo zadovoljivo. Da bi izboljšali natančnost, so nato začeli vključevati še druge dejavnike tveganja, s čimer so natančnost povečali na več kot 90 odstotkov. Koristi takšnih testiranj pa ne bodo vidne, dokler se ne razvijejo načini zdravljenja za zaustavitev bolezni.
Avtorji raziskave – znanstveniki z medicinske šole Washington University v St. Louisu – namreč verjamejo, da lahko krvni test zazna spremembe v možganih s kar 94-odstotno natančnostjo. To bodo ugotovili s pomočjo merjenja ravni beljakovine beta-amiloid, ki velja za ključni indikator odkrivanja Alzheimerjeve bolezni v krvi. Omenjene ravni pa bodo lahko nato uporabili za napovedovanje, ali se je protein nabral v možganih.
Test cenejši in učinkovitejši od trenutnih
Raziskovalci so za Guardian še pojasnili, da se v možganih začnejo tvoriti gruče beljakovin do dveh desetletij pred začetkom značilne izgube spomina, kar kaže, da bi lahko teste uporabili za napoved alzheimerjeve bolezni leta vnaprej. Poleg tega je test precej cenejši in enostavnejši kot pregled možganov s pomočjo tehnologije PET (pozitronska emisijska tomografija).
»Trenutno ljudi v sklopu kliničnih zdravljenj obravnavamo na podlagi posnetkov možganov, ki so zamudni in dragi, vpis udeležencev pa traja zelo dolgo,« je dejal višji vodja projekta Randall Bateman. In nadaljeval, da lahko s krvnim testom zdaj mesečno pregledajo več tisoč ljudi.
»To pomeni, da lahko bolj učinkovito vpišemo udeležence v klinične obravnave, kar bo pripomoglo k hitrejši najdbi ustreznega zdravljenja in bi lahko imelo ogromen vpliv na stroške, ki jih bolezen potegne za seboj. Prav tako bi lahko vplivalo tudi na človeško trpljenje, ki ga bolezen povzroča,« je pozitivne vidike testa navedel vodilni profesor nevrologije.
Koristi takšnih testiranj ne bodo vidne, dokler se ne razvijejo načini zdravljenja za zaustavitev bolezni. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Načini zdravljenja za zaustavitev bolezni ostajajo neznanka
Januarja lani je skupina znanstvenikov razkrila svoje delo na testu, s katerim so s tehniko masne spektrometrije identificirali bolnike z rougovim peptidom v krvni plazmi. Ta kaže na kopičenje beta-amiloida v možganih.
V zadnji raziskavi so obravnavali 158 ljudi, starejših od 50 let. Vsi razen desetih udeležencev nove študije so imeli kognitivne sposobnosti na normalni ravni. Udeleženi so za namen raziskave morali dati tudi vsaj en vzorec krvi ter opraviti pregled možganov s PET.
Raziskovalci so ugotovili, da so krvni testi v 88 odstotkih primerov podali enake rezultate kot preverjanje s PET, kar pa zanje ni bilo zadovoljivo. Da bi izboljšali natančnost, so nato začeli vključevati še druge dejavnike tveganja, s čimer so natančnost povečali na več kot 90 odstotkov. Koristi takšnih testiranj pa ne bodo vidne, dokler se ne razvijejo načini zdravljenja za zaustavitev bolezni.
