Sateliti zagotavljajo kritično podporo ob nesrečah

Brez satelitskih podatkov bi se nam svet hitro postavil na glavo: ostali bi brez navigacije, vremenskih napovedi, ključnih podatkov za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, posnetkov spreminjajočega se sveta … Satelitske storitve so izjemnega pomena tudi v kriznih situacijah: ob poplavah, požarih, potresih.

Na Brdu pri Kranju je včeraj potekala delavnica, na kateri so pretresli potencial satelitskih aplikacij Evropske unije za izboljšanje odzivnih zmogljivosti držav članic in zmanjšanje tveganja ob naraščajočih tveganjih naravnih nesreč. Dogodek, na katerem so se zbrali predstavniki javnih organov, raziskovalnih institucij, civilne družbe in zasebnega sektorja, je bil del nacionalne serije delavnic, ki jih je začela Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) s sedežem v Pragi.

»Vesoljski program Evropske unije zagotavlja kritično podporo pri nujnem odzivu ter pomaga vladam pri hitrejšem in na podatkih utemeljenem odločanju, ki rešuje življenja in ščiti skupnosti,« je dejal Rodrigo da Costa, izvršni direktor EUSPA. Slovenija je med letoma 2012 in 2024 16-krat aktivirala storitev Copernicus za obvladovanje izrednih razmer (CEMS). Od tega je bilo sedem aktiviranj zaradi poplav, pet zaradi zemeljskih plazov, tri zaradi gozdnih požarov in eno zaradi nevihte. Nazadnje je država storitev aktivirala za odziv na poplave v Sloveniji in na Hrvaškem oktobra 2024, so navedli na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Satelitski posnetki katastrofalnih poprav v Sloveniji avgusta 2023. FOTO: Copernicus Sentinel/Evropska unija

Agencija Evropske unije za vesoljski program pri zagotavljanju vesoljskih storitev tesno sodeluje z evropsko komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo (Esa), državami članicami, evropskim parlamentom in industrijo ter celotnim vesoljskim ekosistemom v Evropi. Po besedah Rodriga da Coste ima agencija tri glavna področja delovanja. »Prvič, mi uporabljamo in zagotavljamo storitve, smo operaterji satelitov. Tako upravljamo Galileo, evropski globalni navigacijski satelitski sistem, ki zagotavlja navigacijske signale po vsem svetu 24 ur na dan, sedem dni v tednu, prav tako upravljamo evropsko geostacionarno navigacijsko podporno storitev (EGNOS). Gre za regionalni satelitski sistem dopolnjevanja in izboljševanja navigacije, ki se uporablja predvsem v letalstvu. Zdaj pripravljamo in delamo zadnje korake za začetek upravljanja sistema GOVSATCOM, ki bo evropskemu državnemu sektorju omogočal varno satelitsko komunikacijo,« je pojasnil v pogovoru za Delo.

Rodrigo da Costa je izvršni direktor EUSPE od oktobra 2020, pred tem je bil od marca 2017 pri agenciji programski direktor storitve Galileo. V preteklosti je bil dolga leta zaposlen pri podjetju Airbus Defence and Space. FOTO: Bor Slana/STA

Drugi pomemben steber delovanja agencije je varnost. »Na eni strani gre za zaščito satelitov in vse infrastrukture na tleh, ki omogočajo delovanje kompleksnih sistemov. Tu govorim o kibernetski varnosti, pa tudi za fizično varovanje, zaščito objektov, lokacij, saj gre za kritično infrastrukturo. Na drugi strani pa gre za uporabo storitev za varnost. Eden tipičnih primerov je upravljanje po nesrečah, o čemer govorimo na delavnici. Varnostne sile, civilna zaščita, gasilci, policisti lahko vesoljske podatke in storitve uporabijo pri reševalnih odpravah, pri modeliranju potencialnega obsega poprav, širjenja gozdnih požarov,« je razložil. »Tretji steber pa je, da vesolje prinašamo uporabnikom. To pomeni razvijanje aplikacij in rešitev ali pomoč podjetjem pri razvoju aplikacij in rešitev, da vse te bite in bajte ter radijske signale pretvorijo v nekaj, kar je uporabno za vse nas v vsakdanjem življenju. Na primer: storitve programa Galileo imamo na naših pametnih telefonih in avtomobilih. Po svetu je okoli 4,5 milijarde sprejemnikov, ki vsak dan uporabljajo sistem Galileo. Toda natančno pozicioniranje in satelitske slike se uporabljajo tudi v kmetijstvu. S temi zmožnostmi so opremljeni traktorji, da bi bila kmetijska proizvodnja bolj učinkovita in da bi zmanjšali okoljski odtis kmetijstva.«

Evropa mora slediti Kitajski in ZDA, sicer ji bodo neulovljivo pobegnile

Inovativni slovenski vesoljski sektor

Podatki omenjenih programov so na voljo brezplačno in dostopni sleherniku. »In to je zelo pomembno načelo. Vendar pa številni podatki potrebujejo obdelavo in interpretacijo, pogosto tudi fuzijo z drugimi viri. Če se osredotočim znova na kmetijstvo: neko agropodjetje lahko iz programa Copernicus za opazovanje Zemlje pridobi informacije o porabi vode, rabi tal, času sajenja in žetve, potrebuje tudi natančne navigacijske podatke za učinkovito vožnjo traktorjev, da ne prečka istega mesta dvakrat in ga dvakrat pognoji. Na agenciji vodimo zelo tesen dialog z uporabniškimi skupnostmi v transportnem sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu, upravljanju energije, farmacevtskem sektorju, zavarovalništvu in financah, torej z zelo različnimi sektorji. Razumeti želimo, s kakšnimi težavami se srečujejo, prav tako želimo razumeti rešitve, ki jih prostor ponuja in potrebuje, hkrati pa ustrezno uporabiti mehanizme financiranja iz Evropske unije, da pomagamo podjetjem, ki združujejo in obdelujejo podatke in ustvarjajo rešitve.«

Slovenija ima, kot je poudaril izvršni direktor EUSPA, zelo hitro rastoč in zelo inovativen vesoljski sektor. »Vključitev slovenske industrije v vesoljski sektor je pri vas razmeroma sveža, prek strateškega načrtovanja na vladni ravni pa je to področje posebnega interesa in z naraščajočimi naložbami. Prve rezultate tega načrtovanja že lahko vidimo. Na primer: slovenska zagonska podjetja se prijavljajo na naše razpise za sofinanciranja, vedno več vaših podjetij sodeluje v programu Obzorja Evrope na zelo različnih področjih. A priložnosti je še zelo veliko, prav na to sem poskušal opozoriti na delavnici, naj se podjetja potegujejo za sredstva v naših programih.« Financiranje agencija EUSPA omogoča prek programa Obzorja in tudi prek iniciative CASSINI.

Omenjene vesoljske programe širša javnost seveda povezuje predvsem z Evropsko vesoljsko agencijo, s katero Agencija Evropske unije za vesoljski program tesno sodeluje. »Esa je organizacija, ki razvija in sestavlja satelite, mi pa smo operaterji. Podobno kot pri letalski industriji: Boeing in Airbus letala izdelujeta, Lufthansa ali Air France pa jih uporabljata za prevoz tovora in ljudi. Vsi omenjeni vesoljski programi so projekti Evropske unije, ki jih nato prek agencij izvaja evropska komisija. Esa je za nas ključna partnerica, obe agenciji sta različno specializirani in se odlično dopolnjujemo.«

Radarska slika Nizozemske, ki jo je posredoval satelit Copernicus Sentinel-1C. FOTO: Copernicus Sentinel/Esa

Varna komunikacija

V ZDA predvsem komercialna podjetja sestavljajo mreže internetnih satelitov, najbolj znan je Spacexov starlink, prav tako v orbitah že rastejo velike kitajske mreže, Evropa pa še čaka na svojo lastno. Evropska komisija je konec lanskega leta sprožila pobudo za izdelavo infrastrukture za odpornost, medsebojno povezanost in varnost prek satelitov (IRIS²), večorbitalno konstelacijo 290 satelitov, kar je bil pomemben korak k suverenosti Evrope in varni povezljivosti. Za zdaj se za varno in stroškovno učinkovito vladno satelitsko komunikacijo uporablja sistem EU GOVSATCOM. V prvi fazi izvajanja je uporabljal zmogljivosti in storitve obstoječih nacionalnih satelitskih komunikacijskih sistemov in akreditiranih zasebnih operaterjev. »Ob izbruhu kriznih žarišč je postalo zelo jasno, kako pomembna je varna komunikacija za naše oblasti, za našo varnost in zaščito. Poleg tega smo s komunikacijskimi sateliti bolj odporni. Ob nesrečah, ki jih povzroči človek ali narava, je talna infrastruktura bolj nagnjena k motnjam. Pomen te odpornosti za obrambo in varnost Evropske unije in držav članic je zelo dobro prikazan v ruski agresiji na Ukrajino. Odgovor na te potrebe je IRIS². Cilj je, da bo to najboljši sistem,« je poudaril Rodrigo da Costa.

Strateška satelitska tekma, Kitajska in Evropa proti ZDA

Evropa je pogosto zaostajala za drugimi: sateliti Copernicus so zaživeli precej kasneje kot ameriški landsati, prvi satelit ameriškega GPS so izstrelili leta 1978, ruski GLONASS leta 1982, kitajska je prvi navigacijski satelit BeiDou izstrelila leta 2000, prvi testni satelit Galilea pa je poletel šele leta 2005. Seveda ima vsak navigacijski sistem svoje prednosti in slabosti, je pa, denimo, Galileo trikrat natančnejši od GPS, saj zagotavlja natančnost enega metra.

»Morda se bo slišalo nekoliko arogantno ali daljnosežno, vendar lahko brez slabe vesti rečem, da je Galileo najboljši navigacijski sistem. To ni moje mnenje, o tem pričajo številke. Če pogledamo natančnost, je najboljši, je tudi najbolj vsestranski, saj ponujamo storitve, ki jih drugi ne. Prav tako izjemen je program za opazovanje Zemlje Copernicus, ki generira terabajte in terabajte najrazličnejših podatkov. Omogoča raziskave podnebja, spremljanje oceanov, načrtovanje zemljišč, načrtovanje mest. Torej, če lahko postanemo najboljši pri satelitski navigaciji, najbolj celoviti v opazovanju Zemlje, zakaj ne bi mogli postati najboljši tudi v satelitski komunikaciji?«

Vesolje kot sredstvo diplomacije

Vesoljski sektor je v zadnjih letih doživel ogromno preobrazbo, ne le v Evropi, temveč po vsem svetu, se strinja tudi izvršni direktor Agencije Evropske unije za vesoljski program Rodrigo da Costa. »Pojavili so se novi akterji, nove rešitve, da zadostijo tako javnim kot zasebnim potrebam. Pred 20 ali 30 leti je večina vesoljskega ekosistema dejansko reševala le javne potrebe. Danes pa ogromno aplikacij na vašem mobilnem telefonu uporablja satelitske storitve. Brez vesoljskih storitev ni vremenske napovedi. Ta sektor se zelo hitro spreminja, drznil bi si reči, da ni veliko gospodarskih sektorjev, ki rastejo tako hitro kot vesoljski. Kaj moramo narediti v Evropi? Poskrbeti moramo, da smo del dirke. In k sreči v EU obstaja jasno in močno zavedanje o pomenu vesolja.«

Makedonija in Grčija v jesenskih barvah (fotografija je iu obktoba lani) FOTO: Copernicus Sentinel/Esa  

Podatki programov Galileo in Copernicus so seveda na voljo globalno. »To so orodja mednarodnega sodelovanja, so tudi orodja za diplomacijo. Če se zgodi večja katastrofa, na primer potres v Turčiji, požari v Kaliforniji, so ti podatki na voljo tamkajšnjim službam in celotni javnosti. Vsekakor vseskozi sodelujemo z drugimi državami, a poskrbeli bomo, da četudi bodo padli vsi drugi ponudniki storitev, naj bo to GPS, GLONASS, bo Galileo še vedno deloval. To je zelo pomembno.«

V razvoju so že naslednje generacije teh satelitov. Galileu se bo v orbiti tako pridružila Celeste (Maria Celeste je bila hči Galilea Galileia). Izstrelitev prvih dveh nizkozemeljskih navigacijskih satelitov LEO-PNT v orbito na višini 510 kilometrov je z raketo Rocket Lab Electron z Nove Zelandije predvidena v prvi polovici decembra. Pionirska misija je namenjena preizkusu potenciala satelitskega navigacijskega sistema v nizki zemeljski orbiti. Šlo bo za konstelacijo desetih satelitov, ki bodo izboljšali sistem Galileo (sateliti so nameščeni v treh orbitalnih ravninah na višini 23.222 kilometrov v srednji zemeljski orbiti, kar zagotavlja neprekinjeno globalno pokritost).

Novembra lani je satelit Sentinel-2 posnel Vipavsko dolino. FOTO: Copernicus Sentinel/Evropska unija  

»Programi se bodo spreminjali in prilagajali, saj se tudi potrebe uporabnikov spreminjajo. V Evropi obstajajo znanje, znanost, tehnologija, da izdelamo potrebno infrastrukturo. Vendar moramo nadaljevati vlaganje v izobraževanje novih talentov, kar je zelo pomembno v vseh državah članicah. Zelo sem vesel, ko sem pri vas slišal, da se zelo trudite za promocijo teh poklicev, tako mora biti po vsej Evropski uniji. Mladino moramo motivirati, da se odloči za študij in poklice na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, matematike. Pred nami je namreč veliko dela in zagotoviti moramo delovno silo za prihodnost.«