Še devet let do prvega testa reaktorja ITER

V Provansi, približno 70 kilometrov od Marseilla, se pripravljajo na začetek gradnje jedrskega reaktorja ITER (International Thermonuclear Experimental Reactor). Eksperimentalni fuzijski jedrski reaktor je eden najdražjih (stal bo 10 milijard evrov) in najobsežnejših projektov mednarodnega sodelovanja.

Cilj projekta ITER je dokazati, da je z jedrsko fuzijo (zlivanjem lahkih atomskih jeder v težja), enakim procesom, kot poteka v zvezdah (npr. Soncu), in uporabo vodika mogoče pridobiti poceni in relativno čisto energijo.

Na 50 hektarov velikem zemljišču bodo, kljub nepredvideno visokim stroškom in ekonomski krizi, kmalu začeli graditi reaktor tipa tokamak. Reaktor bo omogočal zlivanje izotopov vodika (tritija in devterija). Elementa v obliki plazme s približno 100 milijoni stopinj Celzija se nahajata v praznem prostoru (vakuumu), ki ga omejuje toroidno magnetno polje naprave tokamak. Energija, ki se sprošča ob zlitju atomskih jeder, ogreva vodo, ki se uparja, para pa poganja turbino. Turbina lahko proizvaja električno energijo, vendar bo reaktor ITER namenjen le predstavitvi tehnologije. Izraz iter v latinščini pomeni pot; projekt torej nakazuje možno pot iz trenutnega (večinoma) nesonaravnega načina pridobivanja energije.

Do začetka obratovanja je predvidoma še devet let. Reaktor tokamak bo postavljen v središču 50 hektarov velikega, že danes zelo varovanega zemljišča. V prihodnjih desetih letih bodo okoli reaktorja zgradili še 32 pomožnih zgradb. V kompleksu bodo jedrsko fuzijo proučevali predvidoma 20 let. Na zemljišču trenutno potekajo izkopi, že julija pa bodo na skalnati podlagi začeli graditi temelje reaktorja, piše spletni portal ElPais.com.

Projekt ITER se je začel leta 1985, v njem sodelujejo Evropska unija, ZDA, Japonska, Rusija, Južna Koreja, Kitajska in Indija. Eksperimentalni reaktor ITER ne bo prvi fuzijski reaktor. V reaktorju JET (Joint European Torus) v Culhamu (Velika Britanija) že od leta 1997 poteka nadzorovano zlivanje atomskih jeder. Vendar v reaktorju JET nikoli niso pridobili več energije, kot so je potrebovali za njegovo obratovanje. Za delovanje namreč potrebuje 23 MW, da pridobi 16 MW. V reaktorju ITER bo s 50 MW energije iz enega grama tritija mogoče pridobiti 500 MW energije.

Fuzija je kot vir energije zanimiva, ker ob procesu ne nastajajo plini tople grede, odpadni material pa je le nizkoradioaktiven s kratko razpolovno dobo. Težko je predvsem vzdrževanje procesa fuzije, saj se ob najmanjšem odklonu od optimalnih pogojev (temperatura, gostota, pritisk) proces takoj ustavi.

Nosilec evropskega dela projekta, ki bo prispeval 45 % komponent v reaktorju, je agencija Fusion for Energy s sedežem v Barceloni. Trenutno je zaposlenih 130 ljudi, večinoma inženirjev, ko bo projekt v polnem teku pa predvidevajo 350 zaposlenih. Evropski del programa bo predvidoma leta 2010 podpisal z izvajalci del pogodbe v vrednosti milijarde evrov. V evropski del projekta ITER je vključena tudi Slovenija.