Se ob luninih menah spreminja tudi les?

Amina Gačo Jež je raziskovalka na Oddelku za lesarstvo Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa Biotehniške fakultete UL.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Ker raziskujem vlažnost lesa, je moja najboljša prijateljica kar tehtnica. Brez nje sem izgubljena. Z njo ugotavljam gostoto lesa. Lahko bi rekli, da lesu merim težo pred dieto in po njej.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako narava in naše ravnanje vplivata na les. Na primer: ali iz drevesa, ki ga posekamo ob stari luni, dobimo drugačen les kot iz tistega, ki ga posekamo ob mladi luni? Ali je drevo bolje posekati pozimi ali poleti? In kaj se zgodi, če hlode pustimo na dežju ali če jih lepo pokrijemo? Kako skladiščimo les, da ne izgubi kakovosti? Z drugimi besedami, iščem odgovore, kako pridobiti kakovosten les in ga pametno shraniti, da se ne deformira kot pozabljena solata v hladilniku.

Zakaj imate radi znanost?

Ker mi dovoli, da sem še vedno radoveden otrok. Vedno sem imela ogromno vprašanj, danes pa jih imam še več. Znanost mi pomaga razumeti svet. Všeč mi je, da lahko iz majhnih idej nastanejo velike rešitve. Poleg tega je v znanosti vedno kaj novega za odkrivanje, zato mi ni nikoli dolgčas.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Če zelo poenostavim: manj izpustov CO₂ in več prihranjenega denarja. Vlažnost lesa močno vpliva na njegovo kakovost in ceno. Če je premoker ali se ne suši pravilno, lahko nastanejo velike izgube. Ker je Slovenija zelo gozdnata država, to ni majhna stvar. Z boljšim razumevanjem lahko pomagamo lastnikom gozdov in podjetjem, da les bolje izkoristijo in naredijo manj napak, ter omogočimo bolj pošteno prodajo in trajnostno rabo lesa.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Že kot majhna sem vedno spraševala »zakaj« in potem še »ampak res, zakaj«. Sčasoma sem ugotovila, da me najbolj veseli ravno iskanje odgovorov, in tako sem pristala v raziskovanju.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rada tečem in hodim v fitnes, še raje pa pobegnem v naravo. Tam pogosto dobim najboljše ideje. Poleg tega rada ustvarjam: od šivanja in vezenja do risanja in izdelave figuric. Ampak če moram izbrati: potovanja vedno zmagajo. Na njih moram obvezno obiskati vsaj en hrib.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in vztrajnost. Pa tudi to, da znaš priznati, ko se zmotiš, ker se to pogosto zgodi. Znanost je serija majhnih neuspehov, ki te na koncu pripeljejo do pravega odgovora.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Upam, da tudi kakšno z mojega področja. Morda boljši načini skladiščenja in poseka lesa, ki bi zmanjšali izgube in izboljšali uporabo lesa. Majhna stvar, velik učinek.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda! Radovednost bi zmagala. Če že raziskujem les na Zemlji, zakaj ne bi še česa drugega na Marsu?

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na sonce in veter. Narava nam ponuja ogromno, samo pametno jo moramo izkoristiti.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Težka izbira! Verjetno kar z Leonardom da Vincijem – mislim, da bi pogovor trajal več dni.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Oddajo Ugriznimo znanost in knjigo Skrivno življenje dreves Petra Wohllebna. Če pa imate radi podkaste: Words on Wood.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da les še zdaleč ni mrtev material. Še vedno se odziva na okolje, vpija vlago, se krči, razteza. In kar je najbolj zanimivo: danes ga lahko preučujemo tudi brez uničevanja, z različnimi napravami, ki pogledajo v njegovo notranjost.