Seks v času robotike

Britanska profesorica Kathleen Richardson opozarja, da roboti ne bodo izpodrinili prostitucije, temveč še bolj objektivizirali žensko telo.
Objavljeno
01. december 2018 08.00
Posodobljeno
01. december 2018 08.00
Lutke so iz leta v leto bolj podobne ljudem, posledično so iz leta v leto bolj priljubljene. FOTO: Lumidolls
Slovenijo je v okviru festivala Grounded obiskala ena najglasnejših kritičark seks robotov. Organizatorji bi si težko zamislili ustreznejšo predavateljico, kot je profesorica etike in kulture robotov ter umetne inteligence Kathleen Richardson z britanske univerze De Montfort, saj je bila tema letošnjega festivala »intima v času umetne inteligence«.

Navzočim je uvodoma pojasnila izvor besede robot. Izumil je ni znanstvenik ali strojnik, temveč umetnik. Češki pisatelj in scenarist Karel Čapek jo je leta 1921 uporabil v gledališki igri R. U. R. (Rossumovi univerzalni roboti).

Zanimivo je, da ga je v to poimenovanje prepričal brat Josef, medtem ko je Karel najprej vztrajal pri besedi labori. Za nas je pomembno, da obe – rabota in labori – v slovenščini pomenita delo, le da ima prva slovanski, druga pa latinski izvor. Čapek si je robota zamislil kot delavca, njegovi ideji pa so dolga leta sledili znanstveniki, ki so si prizadevali izumiti napravo, ki bo olajšala delovni proces in izboljšala produktivnost.

»Dober način za razumevanje robotov je model 'zaznavanje, načrtovanje in akcija'. Od drugih naprav se razlikujejo po sposobnosti, da zaznavajo okolje okoli sebe, da načrtujejo svoje početje in z njim bolj ali manj samostojno vplivajo na okolico,« je Richardsonova pojasnila v intervjuju za nevladno organizacijo The International Society for Presence Research.


Robot kot človek


V zadnjih dveh desetletjih se je pojmovanje robotov korenito spremenilo. Iz naprav, ki nam bodo olajšale delo, so se spremenili (bolje rečeno: smo jih spremenili) v razmišljujoča in čustvujoča »bitja«. »Včasih dobim občutek, kot da že prevladuje mišljenje, da so ljudje in stroji enakovredni,« je profesorica povedala v omenjenem intervjuju. »To so povzročili raziskovalci, ki so na naprave gledali s človeškega zornega kota. Določili so, da se naprava lahko obnaša kot človek, in s tem vplivali na način, kako posameznik gleda na robote. Če temu dodamo razmišljanje, ki temelji na znanem reku Mislim, torej sem – to, kar mislim, občutim in doživljam, je edino, kar šteje – potem robota res začnemo dojemati kot človeka.« Tako robot postane nadomestek za človeške odnose, čemur antropologinja in feministka Kathleen Richardson, ki v marsičem izhaja iz marksistične teorije, ostro nasprotuje.

Leta 2015 je zagnala kampanjo proti seks robotom, ki po njenem le še povečujejo neenakosti med spoloma in dodatno objektivizirajo ženske in otroke. Mnogi se z njo ne strinjajo, saj je pogosto slišati argument, da bi seks roboti lahko izpodrinili prostitucijo in naredili konec izkoriščevalskim odnosom, ki vladajo v njej. Delo bi namesto ljudi opravili roboti. »Imamo potemtakem lahko tudi črne robote, da smo do njih rasistični? In robote židovskega rodu, da potešimo svoj antisemitizem?« se sarkastično sprašuje profesorica.


Politika ali ekonomija?


Lutke za seks sicer niso nič novega, le da nikomur ni padlo na pamet, da bi bila napihljiva Ančka lahko nadomestek za žensko. Navsezadnje ni znala govoriti, se odzivati, ni poznala ne empatije ne ljudi okoli sebe, skratka, bila je lutka. »Seks roboti v obliki ženske počnejo nekaj drugega. V očeh kupcev postanejo – ženske. Temeljijo na ideji, da so ženske le orodje za seks,« opozarja Kathleen Richardson, ki je prepričana, da zadaj tiči politični cilj – ženske predstaviti kot polljudi.

image
»Imamo potemtakem lahko tudi črne robote, da smo do njih rasistični? In robote židovskega rodu, da potešimo antisemitizem?« se sprašuje Kathleen Richardson. FOTO: Katja Goljat


Priznani strokovnjakinji, ki med drugim predava na Massachusetskem tehnološkem inštitutu (MIT), eni najprestižnejših raziskovalnih in izobraževalnih ustanov na svetu, ne bomo oporekali, vseeno pa je treba predstaviti tudi ekonomski vidik. Natančnega zneska ne pozna nihče, toda po nekaterih ocenah letni prihodki od prostitucije po vsem svetu presegajo sto milijard dolarjev. Če bi naključni proizvajalec robotov prodrl na ta trg, bi nesramno obogatel. Politični interes bi bil v tem kontekstu kvečjemu drugotnega pomena.


Ni robot, je pa dobičkonosna


Seks roboti niso stvar oddaljene prihodnosti. Lutke so iz leta v leto bolj podobne ljudem, posledično so iz leta v leto bolj priljubljene. Veriga bordelov Lumidolls ima svoje »poslovalnice« v Moskvi, Barceloni in Torinu. Lumidollsovim lutkam bi sicer težko rekli roboti, sploh če upoštevamo kriterij 'zaznavanje, načrtovanje in akcija', vendar lastniki podjetja bržčas ne bodo dvakrat pomislili, če se bo ponudila priložnost za nakup pravega robota.

image
Lutke so iz leta v leto bolj podobne ljudem, posledično so iz leta v leto bolj priljubljene. FOTO: Lumidolls


V Italiji so morali zamenjati lokacijo, potem ko je sodišče odločilo, da ne izpolnjujejo higienskih standardov. Mimogrede: stranke morajo obvezno uporabiti kondom. Težave so imeli tudi v Barceloni, kjer je prvotni najemodajalec preklical zakup. Ena lutka stane 13.500 evrov, ura seksa z njo pa 90 evrov. Ob rednem delavniku, če ne upoštevamo drugih stroškov (prostor, elektrika …), tako svojo vrednost povrne v manj kot mesecu dni.


Nujna je javna razprava


Ob pogledu na te podatke ni nič čudnega, če se človeku utrne misel, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo prostitucijo s seks roboti hotel organizirati v Sloveniji. Za zdaj je to področje pravi divji zahod. Pravnica Barbara Rajgelj pojasnjuje, da je prostitucija pri nas dekriminalizirana, spolni delavci so lahko kaznovani za prekršek, pa še to le v primeru, da spolne storitve ponujajo na vsiljiv način. Tudi posredovanje spolnih storitev drugih oseb je kaznivo le, če gre za trgovanje z ljudmi ali izkoriščanje oseb, ki ponujajo spolne storitve.

»Ker pri dejavnosti najemanja spolnih robotov ne gre za ljudi, ampak stvari, ne moremo govoriti o prostituciji, zato tudi ne moremo uporabiti pravil, ki jo regulirajo. Podobno kot drugje po svetu bi lahko naši organi pri nadzoru uporabili predpise o higieni, saj masažne, kozmetične in druge salone za nego telesa urejajo minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji. Kljub vsemu pa je o vprašanjih, ki zadevajo najbolj intimna in daljnosežna razmerja med človekom in strojem, treba odpreti javno razpravo in se pri zagatah, ki so s tem povezane, ne skrivati za sanitarno-higienskimi pravilniki,« poudarja Barbara Rajgelj.