Seksualni roboti so danes, tudi z vključevanjem umetne inteligence, vse bolj podobni ljudem. Opremljeni so z osnovnimi gibalnimi gibi, sintetičnimi glasovi in drugimi funkcionalnostmi, ki jih poganja umetna inteligenca. Vsak uporabnik lahko prilagodi njihov fizični videz in »osebnost«. Zasnova je usmerjena v to, da uporabnika zavede in zabriše mejo med človekom in strojem.
Dr. Carlotta Rigotti je podoktorska raziskovalka na področju prava, spola in tehnologije. Uporaba seksualnih robotov bi lahko pozitivno vplivala na družbo, kot menijo nekateri avtorji, ki jih navaja raziskovalka, ker lahko krepi osebne svoboščine, manjša družbene neenakosti (na primer pri ljudeh z invalidnostjo), izboljša vzgojo, poveča spolno raznolikost.
Obenem pa se porajajo pomisleki, da njihova zavajajoča in stereotipna zasnova lahko komodificira ali poblagovlja ženske, zelo sporna je uporaba robotov v podobi otrok, prav tako je sporno normaliziranje kulture posilstva v družbah, kjer se ženske še vedno borijo za uveljavljanje pristopov v spolnosti, kjer »samo ja pomeni ja« in »ne pomeni ne«. Vprašljiva sta tudi zasebnost in varstvo podatkov. Je uporaba robotov »visokotehnološka« oblika masturbacije ali gre za simuliran medosebni odnos?
Komentarji