Sentinel-1D z ariano 6 poletel v orbito

Družina satelitov Sentinel-1, ki v programu opazovanja Zemlje Copernicus zagotavlja radarske »oči«, je dobila novega člana: sinoči so z raketo ariane 6 iz evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani v orbito poslali Sentinel-1D. Gre za zadnji satelit prve generacije sentinelov, ki zagotavljajo slike zemeljskega površja visoke ločljivosti s sintetičnim aperturnim radarjem (SAR). Ta lahko vidi v vseh vremenskih razmerah, tako podnevi kot ponoči.

Te satelitske storitve so ključne pri hitrem odzivanju na nesreče, za preučevanje podnebja, preučevanje stanja površja in morja … Sentinel-1D se v orbiti pridružuje dvojčku Sentinel-1C. Ko bo polno delujoč, bo nadomestil satelit Sentinel-1A, ki deluje že 11 let, kar je precej dlje od načrtovane življenjske dobe.

Preberite še: Natančen instrument iz orbite spremlja onesnaženost evropskega zraka

Po pojasnilih Evropske vesoljske agencije (Esa) bosta 1D in 1C delovala v tandemu, krožila bosta na nasprotnih straneh sveta, da bosta zagotavljala ustrezno pokritost. Oba sta opremljena z radarjem in instrumentom sistema za samodejno identifikacijo (AIS) – tako da misija poleg zajemanja visokoločljivostnih slik zemeljske površine izboljša tudi zaznavanje in sledenje ladjam nad morskimi območji, so dodali na spletni strani Ese. Sentinel-1D in Sentinel-1C sta združljiva z navigacijskim sistemom Galileo in drugimi globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi. Poleg tega oba lahko podpirata misijo Earth Explorer Harmony.

Prvi satelit iz družine Sentinel-1 so izstrelili leta 2014. Leta 2016 je sledila izstrelitev satelita Sentinel-1B. Misija Sentinel-1B se je končala avgusta 2022 zaradi tehnične anomalije, ki je onemogočila pridobivanje ​​podatkov. Satelit je bil uspešno deorbitiran in bo v 25 letih padel v Zemljino atmosfero. Satelit Sentinel-1C pa so izstrelili decembra lani. 

Zaradi radarskega instrumenta so različne organizacije dobile nov pogled na naš planet. Na primer, sposobnost Sentinela-1, da prodre skozi gosto oblačno odejo, omogoča sledenje motnjam in subtilnim spremembam v tropskih gozdovih. Sintetični aperturni radar prav tako zagotavlja vpogled v posedanje in premike kopnega po vsej Evropi ter podatke posreduje Evropski službi za gibanje tal.

Podatki teh satelitov dopolnjujejo tudi podatke drugih misij Sentinel – na primer, da bi spodbudili premik v naši sposobnosti opazovanja in razumevanja vodnega cikla na svetovni ravni. Sateliti so rezultat tesnega sodelovanja med Eso, Evropsko komisijo, industrijo, ponudnikov storitev in uporabnikov podatkov. Zasnovali in zgradili so jih v konzorciju več kot 70 podjetij pod vodstvom podjetij Thales Alenia Space in Airbus Defence and Space, so še pojasnili pri Esi.