Sklad Aleksandre Kornhauser Frazer nadaljuje poslanstvo
Sklad pod novim imenom v ospredje postavlja temeljne raziskave na višji ravni.
Odpri galerijo
Aleksandra Kornhauser Frazer je leta 1991 med prvimi prejela nagrado ambasador Republike Slovenije v znanosti. Foto Jože Suhadolnik
Maja je preminila priznana slovenska znanstvenica in vizionarka izobraževanja, prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020). S svojim delom, rešitvami in pobudami predvsem na svetovni ravni je bila znana in cenjena po vsem svetu. Leta 1991 je med prvimi prejela nagrado ambasador Republike Slovenije v znanosti in iz nje zasnovala plemenito dejanje: denarni del nagrade je postal del ustanovitvenega premoženja sklada Pro Natura, ki nosi od sklepa novega upravnega odbora z dne 17. junija letos novo ime, Pro Natura – Sklad prof. dr. Aleksandre Kornhauser Frazer.
Aleksandra Kornhauser Frazer je kot svetovalka in sodelavka generalnega direktorja Unesca, Svetovne banke in Programa Združenih narodov za razvoj nekaj desetletij delovala v najmanj 50 državah na vseh celinah. Polna energije je bila tudi v Sloveniji, še posebno v izobraževanju, znanstvenoraziskovalni dejavnosti, pri varovanju okolja ter na področju informatike in v politikah družbenih dejavnosti. Prav tako je bila aktivna pri povezovanju teh področij z mednarodno skupnostjo in njenimi organizacijami. Predsednik evropske komisije Jacques Delors jo je leta 1993 povabil, da je kot ena od štirinajstih najvplivnejših svetovnih strokovnjakov za izobraževanje sodelovala v Unescovi komisiji za izobraževanje v 21. stoletju.
Slovenija je leta 1991, po osamosvojitvi, izrazila podporo znanosti in mednarodnemu sodelovanju s podelitvijo priznanja ambasador znanosti za raziskovalne dosežke, s katerimi se povečuje mednarodna uveljavitev Slovenije. Profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer je bila med prvimi šestimi odlikovanci – poleg nje so bili to še Robert Blinc, Ivan Bratko, Vinko Dolenc, Dušan Mlinšek in Slavoj Žižek, vsi že svetovno uveljavljeni znanstveniki. Priznanje je spremljala za tiste čase velika denarna nagrada v višini 10.000 nemških mark.
Aleksandra Kornhauser Frazer je naslov prejela za odmevno delovanje v kemijski informatiki in za vlogo v pomembnih projektih, zlasti v okviru Unesca. Denarni del je namenila za ustanovitveno premoženje sklada Pro Natura, ki bo podpiral razvoj in uveljavljanje mladih slovenskih raziskovalcev v naravoslovnih in okoljskih vedah ter vedah o življenju in jim omogočal študij v tujini. Kot drugi soustanovitelj jo je podprl njen prijatelj prof. dr. Hermann Fröhlich, direktor velike farmacevtske fundacije za podporo temeljnim raziskavam Boehringer Ingelheim Fonds v Stuttgartu, ki je bil tudi ugleden mecen slavne Academie Europaea s sedežem v Londonu, kjer sta sodelovala.
Za tretjega soustanovitelja je pridobila prvega slovenskega ministra za znanost in tehnologijo, prof. dr. Petra Tanciga, poslovodenje Pro Nature kot neodvisnega sklada, namenjenega samo kandidatom iz Slovenije, pa je v okviru njegove fundacije zaupala dr. Frölichu, ki je v času delovanja sklada Pro Natura v tujini bistveno pomagal pri njegovem finančnem plemenitenju. Ustanovitveni akt so podpisali 2. oktobra 1992 in vse do začetka marca 2017 je sklad deloval v Zvezni republiki Nemčiji.
Tam je Pro Natura v dveh desetletjih 36 slovenskim mladim raziskovalcem in raziskovalkam podelila okoli 200.000 evrov, pri tem pa svoj osnovni kapital skoraj podvojila. Vsi so bili podiplomski študenti kemije in biokemije z Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan, ki so se pozneje uveljavili kot raziskovalci in univerzitetni profesorji.
Sklad Pro Natura je bil do prenosa v Slovenijo namenjen podpiranju perspektivnih mladih in mlajših slovenskih raziskovalcev na področjih naravoslovnih ved, varovanja zdravja in okolja ter nadzora in predelave nevarnih odpadkov, omogočal pa jim je tudi študij v tujini. Podpiral je prizadevanja mladih raziskovalcev glede uvajanja ekološko sprejemljivih tehnologij in izdelkov. Prejemniki finančne podpore so se znanstveno izpopolnjevali v razvitih evropskih državah, prednostno v Nemčiji. Sklad je dobil prvega beneficiarja leta 1992, denarno pa ga je ves čas podpirala farmacevtska fundacija Boehringer Ingelheim.
Nenadna smrt dr. Fröhlicha je spremenila vse. Novi direktor fundacije Boehringer Ingelheim ni hotel sprejeti sklada Pro Natura pod enakimi pogoji, zato je bilo sklenjeno, da se sklad prenese v Slovenijo. Pozno jeseni leta 2016 je bila sprejeta odločitev, da sklad nadaljuje svoje poslanstvo v Slovenski znanstveni fundaciji.
S prenosom v Slovenijo je bila sprejeta nova glavna misija – spodbujati in podpirati razvoj celovitega raziskovalnega pristopa na višji ravni, ki povezuje temeljne raziskave z načrtnim proučevanjem možnosti in ustvarjanjem postopkov za uporabo raziskovalnih dosežkov v procesih za povečanje učinkovitosti, proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Hkrati delovanje sklada uveljavlja ekonomske in socialne vrednote uravnoteženega razvoja ter za ta namen spodbuja tesno sodelovanje mladih raziskovalcev in njihovih akademskih mentorjev z mentorji s področij zainteresiranih uporabnikov. Prav tako spodbuja zgodnje usmerjanje otrok v naravoslovje in tehnologije, ki lahko bistveno prispevajo k razvoju talentov ter ustvarjalnosti za vključevanje v zahtevne naravoslovno-tehnične študije, ki so temelj visokotehnoloških poklicev.
V Sloveniji namreč manjka ta višja raven raziskovanja, tista arhitektura znanosti, ki gradi velike rešitve. Ti arhitekti znanosti, ki niso superspecialisti posameznih ved, temveč globoki poznavalci celovitih metod prenosa znanja, snujejo, izbirajo in načrtno povezujejo dosežke različnih ved. To je dvig raziskovanja na višjo stopnjo, ki povezuje drobne dosežke številnih ved v smeri izbranega cilja – multidisciplinarna sinteza, ki jo danes zahtevajo vsi veliki razpisi za financiranje raziskav.
Industrijo in druge uporabnike bi morala prepričati nova usmeritev teh nagrad, ki v ospredje postavlja temeljne raziskave na višji ravni. Aleksandra Kornhauser Frazer je leta 1999 za prispevek k razvoju te metode v mednarodnih projektih, ki jih je vodila, dobila nagrado honda.
S prenosom sklada v Slovenijo je postalo logično, da bo iskal predvsem podporo uspešnih gospodarskih družb in darežljivih filantropov. Že prvi upravni odbor pod vodstvom Aleksandre Kornhauser Frazer je naredil prve pomembne korake, delo pa od letos nadaljuje novi upravni odbor, ki mu predseduje dr. Aleš Musar.
V ospredju je iskanje potencialnih beneficiarjev, ki delujejo na ravni naprednih raziskav in nadgrajujejo dosežke ustvarjalnega delovanja v zahtevne razvojne rešitve. Nastavki so tako usmerjeni v razvoj tehnoloških rešitev oziroma inovacij v obliki novih izdelkov ali storitev. Prav zaradi tega naj bi naložbe v sklad, ki od 17. junija 2020 nosi novo ime Pro Natura – Sklad prof. dr. Aleksandre Kornhauser Frazer, postale zanimive zlasti za gospodarske družbe na Slovenskem in tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Sklad ima osnovno poslanstvo v podeljevanju nagrade prof. dr. Aleksandre Kornhauser Frazer (listina, medalja in denarni del v vrednosti najmanj 3000 evrov) vsaj vsako tretje leto; ter letne plakete (in denarne nagrade v vrednosti najmanj 1000 evrov) za mentorsko delovanje učiteljev in raziskovalcev pri zgodnjem usmerjanju v naravoslovje in tehniške vede.
Aleksandra Kornhauser Frazer je kot svetovalka in sodelavka generalnega direktorja Unesca, Svetovne banke in Programa Združenih narodov za razvoj nekaj desetletij delovala v najmanj 50 državah na vseh celinah. Polna energije je bila tudi v Sloveniji, še posebno v izobraževanju, znanstvenoraziskovalni dejavnosti, pri varovanju okolja ter na področju informatike in v politikah družbenih dejavnosti. Prav tako je bila aktivna pri povezovanju teh področij z mednarodno skupnostjo in njenimi organizacijami. Predsednik evropske komisije Jacques Delors jo je leta 1993 povabil, da je kot ena od štirinajstih najvplivnejših svetovnih strokovnjakov za izobraževanje sodelovala v Unescovi komisiji za izobraževanje v 21. stoletju.
Prvi koraki sklada Pro Natura
Slovenija je leta 1991, po osamosvojitvi, izrazila podporo znanosti in mednarodnemu sodelovanju s podelitvijo priznanja ambasador znanosti za raziskovalne dosežke, s katerimi se povečuje mednarodna uveljavitev Slovenije. Profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer je bila med prvimi šestimi odlikovanci – poleg nje so bili to še Robert Blinc, Ivan Bratko, Vinko Dolenc, Dušan Mlinšek in Slavoj Žižek, vsi že svetovno uveljavljeni znanstveniki. Priznanje je spremljala za tiste čase velika denarna nagrada v višini 10.000 nemških mark.
Aleksandra Kornhauser Frazer je naslov prejela za odmevno delovanje v kemijski informatiki in za vlogo v pomembnih projektih, zlasti v okviru Unesca. Denarni del je namenila za ustanovitveno premoženje sklada Pro Natura, ki bo podpiral razvoj in uveljavljanje mladih slovenskih raziskovalcev v naravoslovnih in okoljskih vedah ter vedah o življenju in jim omogočal študij v tujini. Kot drugi soustanovitelj jo je podprl njen prijatelj prof. dr. Hermann Fröhlich, direktor velike farmacevtske fundacije za podporo temeljnim raziskavam Boehringer Ingelheim Fonds v Stuttgartu, ki je bil tudi ugleden mecen slavne Academie Europaea s sedežem v Londonu, kjer sta sodelovala.
Za tretjega soustanovitelja je pridobila prvega slovenskega ministra za znanost in tehnologijo, prof. dr. Petra Tanciga, poslovodenje Pro Nature kot neodvisnega sklada, namenjenega samo kandidatom iz Slovenije, pa je v okviru njegove fundacije zaupala dr. Frölichu, ki je v času delovanja sklada Pro Natura v tujini bistveno pomagal pri njegovem finančnem plemenitenju. Ustanovitveni akt so podpisali 2. oktobra 1992 in vse do začetka marca 2017 je sklad deloval v Zvezni republiki Nemčiji.
Prenos sklada v Slovenijo
Tam je Pro Natura v dveh desetletjih 36 slovenskim mladim raziskovalcem in raziskovalkam podelila okoli 200.000 evrov, pri tem pa svoj osnovni kapital skoraj podvojila. Vsi so bili podiplomski študenti kemije in biokemije z Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan, ki so se pozneje uveljavili kot raziskovalci in univerzitetni profesorji.
Sklad Pro Natura je bil do prenosa v Slovenijo namenjen podpiranju perspektivnih mladih in mlajših slovenskih raziskovalcev na področjih naravoslovnih ved, varovanja zdravja in okolja ter nadzora in predelave nevarnih odpadkov, omogočal pa jim je tudi študij v tujini. Podpiral je prizadevanja mladih raziskovalcev glede uvajanja ekološko sprejemljivih tehnologij in izdelkov. Prejemniki finančne podpore so se znanstveno izpopolnjevali v razvitih evropskih državah, prednostno v Nemčiji. Sklad je dobil prvega beneficiarja leta 1992, denarno pa ga je ves čas podpirala farmacevtska fundacija Boehringer Ingelheim.
Nenadna smrt dr. Fröhlicha je spremenila vse. Novi direktor fundacije Boehringer Ingelheim ni hotel sprejeti sklada Pro Natura pod enakimi pogoji, zato je bilo sklenjeno, da se sklad prenese v Slovenijo. Pozno jeseni leta 2016 je bila sprejeta odločitev, da sklad nadaljuje svoje poslanstvo v Slovenski znanstveni fundaciji.
Misija in izzivi, ki so pred skladom
S prenosom v Slovenijo je bila sprejeta nova glavna misija – spodbujati in podpirati razvoj celovitega raziskovalnega pristopa na višji ravni, ki povezuje temeljne raziskave z načrtnim proučevanjem možnosti in ustvarjanjem postopkov za uporabo raziskovalnih dosežkov v procesih za povečanje učinkovitosti, proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Hkrati delovanje sklada uveljavlja ekonomske in socialne vrednote uravnoteženega razvoja ter za ta namen spodbuja tesno sodelovanje mladih raziskovalcev in njihovih akademskih mentorjev z mentorji s področij zainteresiranih uporabnikov. Prav tako spodbuja zgodnje usmerjanje otrok v naravoslovje in tehnologije, ki lahko bistveno prispevajo k razvoju talentov ter ustvarjalnosti za vključevanje v zahtevne naravoslovno-tehnične študije, ki so temelj visokotehnoloških poklicev.
V Sloveniji namreč manjka ta višja raven raziskovanja, tista arhitektura znanosti, ki gradi velike rešitve. Ti arhitekti znanosti, ki niso superspecialisti posameznih ved, temveč globoki poznavalci celovitih metod prenosa znanja, snujejo, izbirajo in načrtno povezujejo dosežke različnih ved. To je dvig raziskovanja na višjo stopnjo, ki povezuje drobne dosežke številnih ved v smeri izbranega cilja – multidisciplinarna sinteza, ki jo danes zahtevajo vsi veliki razpisi za financiranje raziskav.
Industrijo in druge uporabnike bi morala prepričati nova usmeritev teh nagrad, ki v ospredje postavlja temeljne raziskave na višji ravni. Aleksandra Kornhauser Frazer je leta 1999 za prispevek k razvoju te metode v mednarodnih projektih, ki jih je vodila, dobila nagrado honda.
S prenosom sklada v Slovenijo je postalo logično, da bo iskal predvsem podporo uspešnih gospodarskih družb in darežljivih filantropov. Že prvi upravni odbor pod vodstvom Aleksandre Kornhauser Frazer je naredil prve pomembne korake, delo pa od letos nadaljuje novi upravni odbor, ki mu predseduje dr. Aleš Musar.
V ospredju je iskanje potencialnih beneficiarjev, ki delujejo na ravni naprednih raziskav in nadgrajujejo dosežke ustvarjalnega delovanja v zahtevne razvojne rešitve. Nastavki so tako usmerjeni v razvoj tehnoloških rešitev oziroma inovacij v obliki novih izdelkov ali storitev. Prav zaradi tega naj bi naložbe v sklad, ki od 17. junija 2020 nosi novo ime Pro Natura – Sklad prof. dr. Aleksandre Kornhauser Frazer, postale zanimive zlasti za gospodarske družbe na Slovenskem in tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Sklad ima osnovno poslanstvo v podeljevanju nagrade prof. dr. Aleksandre Kornhauser Frazer (listina, medalja in denarni del v vrednosti najmanj 3000 evrov) vsaj vsako tretje leto; ter letne plakete (in denarne nagrade v vrednosti najmanj 1000 evrov) za mentorsko delovanje učiteljev in raziskovalcev pri zgodnjem usmerjanju v naravoslovje in tehniške vede.
