Škodljivih žuželk bo več in bolj lačne bodo
Škodljivci bodo povzročili ogromno škode na poljih pšenice, koruze in riža.
Odpri galerijo
Več škodljivcev, manj hrane. FOTO: Frank Peairs/AP
V toplejšem svetu bo škodljivega mrčesa več in bolj lačni bodo. Ameriški znanstveniki v novi študiji predvidevajo, da bodo škodljivci do konca stoletja objedli 10 do 25 odstotkov več pšenice, riža in koruze, zdaj človeštvu odžrejo v povprečju 10 odstotkov svetovne hrane. Na podlagi modelov razrasta škodljivih žuželk in višjih temperatur, so ugotovili, da bo povečano število škodljivcev ravno v ključnih trenutkih za pridelek. Toplejše vreme bo prav tako pospešil njihov metabolizem in pojedli bodo več, so ugotovili v študiji, objavljeni v reviji Science.
»Veliko izgub bo, na mizi ne bo več toliko zrnja,« je dejal soavtor študije Scott Merrill z univerze v Vermontu. Izračunali so, da bodo izgube v skupnem obsegu za pšenico, koruzo in riž težke 48 milijonov ton, če se bodo temperature dvignile za 1,5 stopinje Celzija. V študiji ocenjujejo, da se bi v toplejšem scenariju, izgube v ZDA zaradi lačnih škodljivcev od trenutnih povečale za trikrat, v Rusiji celo za šestkrat, v Severni Koreji, Mongoliji, na Finskem, v Kirgizistanu, Gruziji, Butanu, Armeniji, Veliki Britaniji in na Danskem pa bi bilo škode na pšenici vsaj v dvojnem obsegu.
Če ne bo drastičnih ukrepov za omejitev izpustov, se bo svet za 1,5 stopinje Celzija segrel do okoli leta 2050, takrat bomo že zabeležili tudi dodatni upad pridelka zaradi škodljivcev, je poudaril glavni študije Curtis Deutsch z washingtonske univerze.
»V zgodovini kmetijstva je ena najpomembnejših tem neprestana borba med kmeti in insektu. Iz te študije sledi, da bodo podnebne spremembe jeziček na tehnici nagnile na stran škodljivcev,« je dejal Chris Field s Stanforda.
Raziskovalci se zavedajo, da bodo bogatejše države lažje zmanjšale škodo z insekticidi in drugimi tehnikami za boj proti škodljivcem. Na drugi strani je te dni vse več študij in opozoril, da število letečih žuželk, še posebej opraševalcev, upada.
»Veliko izgub bo, na mizi ne bo več toliko zrnja,« je dejal soavtor študije Scott Merrill z univerze v Vermontu. Izračunali so, da bodo izgube v skupnem obsegu za pšenico, koruzo in riž težke 48 milijonov ton, če se bodo temperature dvignile za 1,5 stopinje Celzija. V študiji ocenjujejo, da se bi v toplejšem scenariju, izgube v ZDA zaradi lačnih škodljivcev od trenutnih povečale za trikrat, v Rusiji celo za šestkrat, v Severni Koreji, Mongoliji, na Finskem, v Kirgizistanu, Gruziji, Butanu, Armeniji, Veliki Britaniji in na Danskem pa bi bilo škode na pšenici vsaj v dvojnem obsegu.
Če ne bo drastičnih ukrepov za omejitev izpustov, se bo svet za 1,5 stopinje Celzija segrel do okoli leta 2050, takrat bomo že zabeležili tudi dodatni upad pridelka zaradi škodljivcev, je poudaril glavni študije Curtis Deutsch z washingtonske univerze.
Podnebne spremembe prinašajo marsikatero negativno posledico. FOTO: Frank Peairs/AP
»V zgodovini kmetijstva je ena najpomembnejših tem neprestana borba med kmeti in insektu. Iz te študije sledi, da bodo podnebne spremembe jeziček na tehnici nagnile na stran škodljivcev,« je dejal Chris Field s Stanforda.
Raziskovalci se zavedajo, da bodo bogatejše države lažje zmanjšale škodo z insekticidi in drugimi tehnikami za boj proti škodljivcem. Na drugi strani je te dni vse več študij in opozoril, da število letečih žuželk, še posebej opraševalcev, upada.
