Saj se še spomnimo knjižničnih čitalnic, pa knjižničarke, pri kateri si naročil gradivo, da ga je nato izbrskala izmed vseh tistih polic? Danes, ko nas z znanjem povezuje internet, je uslužno gospo nadomestil spletni brskalnik. Uporabniki prek njega zahtevamo dostop do določene strani, brskalnik se nato poveže z njenim strežnikom in prenese potrebne podatke, da na naši napravi prikaže zahtevano vsebino. Jasno, z manj truda in precej hitreje, kot je to zmogla stara gospa v zlizanih copatih.

Če dobro pomislimo, imajo vsi brskalniki enako osnovo: naslovno vrstico, navigacijo naprej-nazaj, osveževanje in ustavljanje nalaganja ter shranjevanje povezav v zaznamke. To je pravzaprav tisto, kar uporabniki zares potrebujemo. Malce bolj zahtevne uporabnike zanima še, koliko se brskalnik v ozadju ukvarja z varnostjo in kako velik je njegov nabor razširitev, torej programskih dodatkov, s katerimi si po svoje prilagodimo pohod na splet.

V četrt stoletja, odkar smo podatkovno omreženi, smo brskalnikov zamenjali že kar nekaj – netscapa se verjetno spomni le še malokdo, za njim je leta kraljeval Microsoftov explorer, pozneje sta se mu pridružila še mozilla firefox in opera. Tisti, ki se jim na zadnji strani naprave blešči odgriznjeno jabolko, pa večinoma že ves ta čas prisegajo na safari.


 

Chrome in potem dolgo nič

Nato je leta 2008 karte dodobra premešal Google, ki je izdal chrome. Chrome je bil izdelan premišljeno, vseboval je vse dobre plati konkurentov in navrgel prgišče inovacij. Vrstica, kamor smo prej vpisovali spletne naslove, je postala tudi iskalnik. Za brskanje po vsebinah, ki smo jih želeli zadržati zase, smo dobili okno za brskanje brez zapisovanja zgodovine. Chrome pa je tudi prvi brskalnik, ki je začel resneje skrbeti za varnost, saj je opozarjal na različne osnovne oblike zlobne kode. Vse našteto, pa seveda materinstvo Googla, je razlog, da je delež uporabnikov, ki na splet zahajajo prek chroma, trenutno okoli 70 odstotkov.

Chrome je vladar tudi v drugačnem pogledu; to ni več zgolj brskalnik, pač pa nekakšen operacijski sistem z bohotnim ekosistemom spletnih aplikacij in razširitev, kot jih ne premore noben tekmec. Niti od daleč. Če imate še mobilno napravo s platformo android, potem je chrome brez dvoma najboljša izbira, saj bodo podatki, gesla in nedokončani dokumenti na voljo kjerkoli. A kot vsaka stvar, ki je predolgo na vrhu, se je tudi chrome navzel slabosti: občasno ga tare velika poraba pomnilnika, kar zna precej upočasniti kako starejšo napravo.
 

Edge in firefox

V zadnjem letu se je na področju spletnih brskalnikov veliko dogajalo. Sploh pa v zadnjih tednih, saj se je, potem ko je prehitel firefox, na drugo mesto po številu uporabnikov prebil Microsoftov edge, ki naj bi zamenjal pokopani explorer. Da bodo razmerja v primerjavi s chromom jasnejša: edge in firefox se drenjata okoli sedmih odstotkov. Microsoft se sicer v zgodovino brskalnikov ni zapisal kot najboljši snovalec teh orodij, toda edge utegne njegov sloves precej popraviti. Ključno je, da so v Redmondu prenehali odkrivati toplo vodo in so se (tako kot opera, chrome in še mnogi) naslonili na Googlovo odprtokodno osnovo chromium. Edge tako ponuja solidno varnost, hitro brskanje in tudi nekaj bombončkov, kot je denimo pisanje opomb za lastno uporabo neposredno na spletne strani.

Potem je tu že nekajkrat omenjeni firefox, nekoč znan kot mozilla. Tudi ta je leta 2017 doživel krepko prenovo, po kateri je dobil novo podobo, postal je hitrejši in še varnejši. A največja prednost ognjene lisice se skriva v nevtralnosti in zavezanosti skupnosti. Google, Microsoft in Apple vam bodo skozi brskalnik tu in tam poskušali skrivaj ponuditi svoje storitve, medtem ko firefox vse aplikacije, dodatke in razširitve obravnava enakopravno. Povrhu ta brskalnik že ves čas razvijajo z veliko inovativnimi rešitvami, ki jih pozneje povzamejo še tekmeci. Tudi tu je na voljo ocean razširitev, zato firefox pogosto uporabljajo nekoliko naprednejši uporabniki, ki si brskalnik radi prilagodijo.
 

Opera in safari

Skupino zasledovalcev zaokrožujeta opera in safari. Safari je zadnja leta zunaj svojega matičnega okolja stagniral, saj je na PC napravah izgubil Applovo podporo, vseeno pa je to brskalnik, ki se prav tako zelo posveča varnosti in zasebnosti. Če surfate z Applovimi napravami, je skoraj zagotovo najboljša izbira, saj omogoča brezhibno prehajanje med mobilnimi in namiznimi platformami, prav tako utegnete zaradi kakovostne optimizacije na ta način daleč najbolje izkoristiti baterijo naprave.

Tudi opera je z nami že četrt stoletja, pot je začela kot plačljiv brskalnik, ki je svojo publiko našel predvsem zaradi inovativnosti. Opera nam je namreč ponudila funkcije, kot so blokiranje pojavnih oken, odpiranje nedavno zaprtih zavihkov in brskanje z zavihki nasploh. Od leta 2013 je temeljito prenovljena in tudi v njenem ozadju zdaj bije projekt Chromium, a njen delež postaja vse bolj zanemarljiv, trenutno se giblje okoli dveh odstotkov.
 

Butično, za poznavalce

Med uporabniki so tudi taki, ki iščejo kaj posebnega, in ti imajo prav tako na voljo nabor nekoliko bolj nišnih brskalnikov, za katere verjetno niste še nikoli slišali. No, za tor najbrž ste, to pa zato, ker je brskalnik, povezan z odprtim omrežjem uporabnikov, zaradi česar na spletu precej dobro skrije našo identiteto. Tor to počne tako, da podatke pošlje skozi množico anonimnih strežnikov, kar sicer ni stoodstotno zanesljiv način brisanja sledi, a v kombinaciji z omrežjem ​VPN ga s pridom uporabljajo novinarji, disidenti, žal pa tudi malopridneži, zlasti kadar hočejo početi kaj nezakonitega na tako imenovanem temnem spletu.

Drugi posebnež je vivaldi, tega bodo izbrali tisti, ki si želijo brskalnik povsem prilagoditi svojim potrebam. Ko ga prvič zaženemo, moramo namreč skozi nekakšen vprašalnik, v katerem določimo videz, funkcije in delovanje svojega bodočega spletnega orodja. Vivaldi je zanimiv, a morda neposrečen za popolne začetnike.

In, končno za puritance: brave. Ta brskalnik namreč privzeto blokira vse oglase, zaradi česar je zares hiter, saj oglasi predstavljajo pretežni del odvečnega nalaganja. Druga njegova zanimivost je poslovni model: prikazujejo namreč svoje oglase, uporabniki za njihov ogled prejemajo vrednostne žetone, ki jih nato po svoji presoji dodeljujejo spletnim stranem, ki bi jih radi podprli, te pa lahko žetone pretvorijo v realen denar. Idealna izbira za vse tiste torej, ki jim gredo na živce velika globalna spletna podjetja in z njimi povezana oglaševalska industrija.